Narodna gibanja dosežejo svoj vrhunec do konca 19. stoletja. Skoraj vse države Evrope, pod vplivom idej romantikov, se začnejo prebujati in graditi lastno identiteto. Med njimi so bile tudi Nemčija, Norveška in Finska.
Z razvojem inštrumentov se orkester začne širiti in kmalu postane najbolj priljubljeno izrazno sredstvo skladateljev. Tak napredek orkestra pripelje do nastanka novega poklica – dirigent.
![]() |
Upravičeno lahko rečemo, da je 19. stoletje zlata doba orkestra. |
Johannes Brahms |
Nemčija |
|
Gustav Mahler |
Avstrija |
|
Edvard Grieg |
Norveška |
|
Jean Sibelius |
Finska |
![]() |
{Johannes_Brahms;Gustav_Mahler;Edvard_Grieg;Jean_Sibelius} |
![]() |
{Gustav_Mahler;Johannes_Brahms;Edvard_Grieg;Jean_Sibelius} |
![]() |
{Edvard_Grieg;Johannes_Brahms;Gustav_Mahler;Jean_Sibelius} |
![]() |
{Jean_Sibelius;Johannes_Brahms;Gustav_Mahler;Edvard_Grieg} |
Skladatelji nacionalnih šol so navdih iskali povsod: v lepotah narave svoje dežele, ljudskih izročilih, mitih, legendah ... V veliko oporo so jim bila različna literarna dela, zasnovana na ustnem izročilu, dela, ki so postala in ostala večno gonilo in osrčje narodnih prebujenj.