Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Sergej Prokofjev se je rodil v premožni ruski (Sovjetska zveza) družini, ki
mu je omogočila, da se je začel zgodaj glasbeno izobraževati (med drugim ga je
učil tudi Nikolaj Rimski-Korsakov) in
skladati. Ko je leta 1908 prvič javno nastopil, je bil že odličen skladatelj,
znan po tem, da piše avantgardno glasbo, s katero običajno šokira poslušalce. Ko
je njegov oče umrl, se mu je življenje zelo spremenilo, saj se je moral
preživljati sam. Začel je resno komponirati. Bil je tako napreden, da ljudje niso
sprejemali njegove glasbe. Morda je ravno zato poslušalcem in kritikom v
razmislek napisal delo Simfonija št. 1 – »Klasična«, ki si ji prisluhnil v uvodu.
Skladatelj
Sergej Prokofjev je veliko potoval po svetu. Leta 1933 se je ponovno vrnil v
Rusijo in tam nameraval ostati. Čeprav je užival določen ugled, se politični
ideologiji tistega časa ni mogel izogniti. Prišlo je tako daleč, da so
politični mogočneži najeli glasbene kritike, ki so se namenoma spravili nad
njegova dela in jih javno kritizirali. Šele približno leto dni pred svojo smrtjo
je bil deležen nekoliko ustreznejše pozornosti. Razvrednoten v očeh tedanje javnosti
je umrl v Moskvi istega dne kot Josip Stalin.