Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

NEOKLASICIZEM

Glasbeni neoklasicizem je smer v 20. stoletju, ki združuje novo glasbo z elementi glasbe 17. in 18. stoletja. Tako kot klasicisti so tudi neoklasicisti v svojih skladbah iskali ravnotežje med vsebino in obliko in želeli prikazati preteklost v luči sedanjosti. Združili so nove glasbene ideje z natančno določenimi oblikami zgodnejših obdobij, predvsem iz baroka in klasicizma. Obudili so glasbene oblike: fugo, suito, koncert in simfonijo. Neoklasicizem je bil med svetovnima vojnama splošna smer v vseh umetnostih. Opazimo ga tudi na posameznih slikah umetnika Pabla Picassa.

Katera izmed spodnjih slik Pabla Picassa je ustvarjena v neoklasicističnem slogu?

     
 1  2  3

Neoklasicistično je naslikana slika z zaporedno številko {2;1;3} .

Skladatelji, pri katerih opazimo vpletanje neoklasicističnih elementov, so predvsem Igor Stravinski, Sergej Prokofjev, Béla Bartók, Dmitrij Šostakovič, Slavko Osterc in drugi.

SERGEJ PROKOFJEV (1891–1953)

{Sergej Prokofjev;Sergej Prokofjev je danes poznan kot eden izmed največjih simfonikov 20. stoletja. V svoje kompozicije je vpletel barvito orkestracijo in osebno glasbeno izpoved.} se je rodil v premožni ruski družini, ki mu je omogočila, da se je začel zgodaj glasbeno izobraževati (Nikolaj Rimski-Korsakov) in skladati. Ko je leta 1908 prvič javno nastopil, je bil že odličen skladatelj, znan po tem, da piše avantgardno glasbo, s katero poslušalce običajno šokira.

Ko je njegov oče umrl, se mu je življenje zelo spremenilo. Začel je resno komponirati, vendar ljudje njegove glasbe niso dobro sprejeli. Morda je ravno zato poslušalcem in kritikom v razmislek napisal delo Simfonija št. 1 – »Klasična«.

 

SLAVKO OSTERC (1895–1941)

Slavko Osterc se je rodil v Veržeju pri Ljutomeru. Poleg Marija Kogoja je začetnik slovenske sodobne glasbe. Pomembna prelomnica na njegovi glasbeni poti je njegov odhod v Prago leta 1925. Tam je študiral kompozicijo, dirigiranje in operno režijo. Po vrnitvi v Ljubljano, leta 1927,  je do svoje smrti poučeval na Konservatoriju in Akademiji za glasbo.

Slavko Osterc je v slovensko glasbo prinesel svežino, ki ni več dopuščala pretirane čustvenosti. Izražal se je s sredstvi, značilnimi za evropski neoklasicizem. Zaradi svojega pristopa je po drugi svetovni vojni postal vzornik mlajšim skladateljem.

<NAZAJ
>NAPREJ37/115