Le nekaj mesecev po končani drugi svetovni vojni je pod vodstvom Bojana Adamiča (slika levo) nastal {Plesni orkester Radia Ljubljana;Kljub temu, da je plesni orkester začel delovati takoj po vojni, pa sprva komunistična oblast našim jazzistom ni bila naklonjena. Šele ko je Jugoslavija prekinila sodelovanje s Sovjetsko zvezo ter si pomoč poiskala pri Združenih državah Amerike, je jazz v razvoju spet dobil več svobode.}, ki je slovenskemu občinstvu v desetih letih svojega obstoja dobro predstavil jazz chicaškega stila. Orkester se je pozneje preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, danes pa nosi naziv {Big Band RTV Slovenija;Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno že od leta 1945 in Slovenci smo lahko ponosni, saj je ena najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. »Mojster« Bojan Adamič (1912–1995) je orkester uspešno vodil do leta 1961, ko je dirigentsko palico prevzel Jože Privšek (1937–1998), ki je orkester popeljal v evropski vrh. Po upokojitvi Privška, leta 1992, so orkester vodili še Lojze Krajnčan, Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi.}. Izredno plodno obdobje za slovenski jazz se je začelo z jazzovskim festivalom na Bledu leta 1960. Festival je kmalu začel privabljati vse več tujih gostov in povpraševanje je bilo tako veliko, da so njegovo prizorišče prestavili v ljubljansko Halo Tivoli in ga preimenovali v Mednarodni jazz festival.

V drugi polovici 20. stoletja je nastalo veliko jazzovskih ansamblov in orkestrov z znanimi glasbeniki, kot so Urban Koder, Borut Lesjak, Petar Ugrin, Jože Privšek, Mojmir Sepe, Janez Gregorc, Tone Janša …

Samo Šalamon, slovenski kitarist in skladatelj, je v svetu jazza dosegel skoraj vse, kar je mogoče. Koncertira z največjimi imeni te glasbe. Leta 2008 ga je ameriška revija Guitar Player uvrstila med deset najbolj »vročih« novih kitaristov na svetu.