povzetek

JAZZ KOT GLASBENA ZVRST

Jazz je glasbena zvrst, ki se pojavi v ZDA na prehodu iz 19. v 20. stoletje. Združuje elemente črnskih duhovnih pesmi, ragtima, bluesa in glasbe belcev. Njegove temeljne značilnosti so improvizacija, močno poudarjen ritem, sinkope ter blues lestvica.

JAZZ V SLOVENIJI

Le nekaj mesecev po končani drugi svetovni vojni je, pod vodstvom Bojana Adamiča, nastal {Plesni orkester Radia Ljubljana;Kljub temu, da je plesni orkester začel delovati takoj po vojni, pa sprva komunistična oblast našim jazzistom ni bila naklonjena. Šele ko je Jugoslavija prekinila sodelovanje s Sovjetsko zvezo ter pomoč poiskala pri Združenih državah Amerike, je jazz v razvoju spet dobil več svobode.}, ki je slovenskemu občinstvu v desetih letih svojega obstoja dobro predstavil jazz chicaškega stila. Orkester se je pozneje preimenoval v Big Band RTV Ljubljana, danes pa nosi naziv {Big Band RTV Slovenija;Big Band RTV Slovenija deluje neprekinjeno že od leta 1945 in Slovenci smo lahko ponosni, saj gre za eno najstarejših tovrstnih zasedb na svetu. »Mojster« Bojan Adamič (1912–1995) je orkester uspešno vodil do leta 1961, ko je dirigentsko palico prevzel Jože Privšek (1937–1998), ki je orkester popeljal v evropski vrh. Po upokojitvi Privška, leta 1992, so orkester vodili še Lojze Krajnčan, Petar Ugrin, Milko Lazar, Emil Spruk in drugi.}. Izredno plodno obdobje za slovenski jazz se je začelo z jazzovskim festivalom na Bledu leta 1960, katerega prizorišče so kmalu prestavili v ljubljansko Halo Tivoli in ga preimenovali v Mednarodni jazz festival. V drugi polovici 20. stoletja je nastalo veliko jazzovskih ansamblov in orkestrov.

Vpiši priimke znanih jazzovskih glasbenikov iz 2. polovice 20. stoletja.

Urban Koder , Borut Lesjak , Petar Ugrin , Jože Privšek , Mojmir Sepe , Janez Gregorc , Tone Janša in drugi.

NAJPOPULARNEJŠI JAZZOVSKI SLOGI

{RAGTIME;Ragtime, kot predhodnik jazza, je mešanica afroameriške glasbe, glasbe pihalnih godb, evropskih ljudskih melodij in klasične glasbe, kot tudi vojaških koračnic in pesmi potujočih skupin.}
{NEW ORLEANS;Neworleanški slog sestavlja skupina inštrumentov, v kateri ima vsak posebej določeno vlogo. Ritem in harmonijo dajeta banjo (bendžo) in klavir, glavno melodijo pa igra trobenta, ki jo dopolnjuje klarinet.}
{DIXIELAND;Dixieland je vrsta jazzovske glasbe, ki so jo ob začetku 20. stoletja od črncev prevzeli in izvajali samo belci. Tudi ta zvrst jazza se je razvila v New Orleansu, nato pa se hitro razširila v New York in tam postala zelo priljubljena.}
{CHICAGO;Leta 1917 so se jazzovski glasbeniki začeli pomikati iz New Orleansa na sever, najprej v Chicago, saj je bilo sužnjem tam dovoljeno delati tudi v tovarnah. Najboljše jazzovske zasedbe so igrale v temnopoltem delu mesta, kjer se je jazza učila tudi mlada belopolta skupina glasbenikov, ki je pozneje ustvarila »chicaški slog«. Ta je temeljil na ritmiki neworleanškega jazza, vpletal pa je že več svobode.}
{SWING;Obdobje swinga je na kratko povzel zgodovinar in publicist Scott Yanow: »Bil je čas, med letoma 1935 in 1946, ko so najstniki in mladostniki plesali na jazzovsko usmerjene zasedbe, ko so jazzovski orkestri vladali na lestvicah priljubljenosti in ko so bili vplivni klarinetisti vsem znana imena. To je bilo obdobje swinga.« Leta 1942 so ZDA vstopile v drugo svetovno vojno. Obdobje swinga se je ob tem ustavilo, večina big bandov pa je razpadla. }
{BEBOP;Gre za revolucijo v jazzu, ki so ga po vojni sprva znova prebudili predvsem v orkestrih. Elemente orkestrskega muziciranja so nato glasbeniki vnesli v nočne lokale, kjer so s taktovskimi načini, tempom in melodiko svobodneje eksperimentirali. }
{COOL JAZZ;»To je bila eterična glasba, glasba potujočih oblakov, v kateri so uporabljali tako francoski rog kot druga običajna jazzovska glasbila, zelo izdelane aranžmaje in barve bogatih tonov, skozi vse to pa je solist igral premišljeno, kot bi hodil po jajcih.« John Fordham}
{FREE JAZZ;»Vedno sem si želel, da bi glasbeniki z menoj igrali na več ravneh. Nisem si želel, da bi mi sledili. Želim si, da sledijo samim sebi, a da so obenem vseeno z menoj.« Ornette Coleman Free jazz od glasbenikov zahteva, da se med igranjem ne ozirajo na zgradbo akordov, taktovske načine, ključe in melodijo. Pomembno je le miselno sodelovanje med soigralci. }
{SOUL JAZZ;Soul jazz, tudi jazz funk, izstopa iz jazzovskih zvrsti zaradi svojih preprostih melodij in enostavnejših ritmov, v katerih še vedno lahko začutimo vpliv bluesa. Pojavi se v zgodnjih petdesetih letih, ko Horace Silver napiše prve tovrstne skladbe. K razvoju souljazzovskega sloga je močno prispeval saksofonist Julian »Cannonball« Adderley, ki se mu je v zasedbi pridružil celo Miles Davis. Adderley je še posebej pomemben zaradi vpeljave uporabe električnega klavirja, ki postane prepoznaven prav za jazz funk in pozneje za zvrst fusion. }
{FUSION;Izraz fusion označuje glasbo, v kateri se združuje več slogov (SSKJ: fuzija – spojitev, združitev, zlitje), običajno pa se uporablja za električno jazz-rockovsko obdobje poznih šestdesetih let. Miles Davis je tudi tukaj eden prvih na tem področju, kar še posebej dokaže v svojem albumu Bitches Brew (1969), ki je eden prvih jazz-rockovskih albumov.}
{ACID JAZZ;Acid jazz označuje ritmično živahen slog, ki združuje funk, hiphop in jazz s poudarkom na zadnjem. Izraz je v uporabi od osemdesetih let, ko so se v Veliki Britaniji pojavili prvi tovrstni albumi. Povod zanje so bile ideje britanskih DJ-jev, ki so v londonskih klubih vrteli funkovske plošče sedemdesetih let, želeli pa so si več plesnih jazzovskih motivov. Upoštevali so jih mnogi glasbeniki, ki so razvili slog do devetdesetih let. Mednje pa sodijo The Brand New Heavies, Jamiroquai, Stereo MC's in drugi. }
{SMOOTH JAZZ;Smooth jazz se je pojavil v sedemdesetih letih in se razvija še danes. Najpogosteje ga lahko slišimo na javnih mestih, kjer potrebujejo sproščujočo glasbeno kuliso. Ustvarjanje prvih smoothjazovskih glasbenikov je izviralo iz želje, da bi ustvarili bolj komercialno dostopno glasbo z jazzovsko podlago. Tako so nastale nezahtevne melodije, ki jih izpeljujeta eden ali dva vodilna inštrumenta. }
{SIMFONIČNI JAZZ;Glasbo, ki združuje elemente klasične in jazzovske glasbe, imenujemo simfonični jazz. Najznačilnejši predstavnik te zvrsti je George Gershwin.}

<NAZAJ

>NAPREJ71/115