Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

FRANCOSKA OPERETA

Opereta se je najprej pojavila v Franciji in od tam začela svoj glasbeni »pohod« po svetu. Leta 1855 je bila izvedena v Parizu prva opereta. Napisal jo francoski skladatelj nemškega rodu – Jacques Offenbach.

Za pariške operete so značilne zgodbe iz mestnega življenja z družbenokritično tematiko.

Jacques Offenbach leta 1860.

JACQUES OFFENBACH (1819–1880)

Skladateljevo pravo ime je bilo Isaac Judas Eberst. Rojen je bil v Nemčiji. Njegov oče, ki je bil tudi kantor v sinagogi, se je odločil, da bo sina poslal študirat glasbo v Pariz. Tam se je skladatelj ustalil in ostal do konca svojega življenja. V Franciji je spremenil svoje ime v Jacques {Offenbach;Offenbach se je poimenoval po mestecu blizu Kölna.}.

Sprva se je izšolal za violončelista, nato pa še za skladatelja. Kar trideset let je bil eden pomembnejših skladateljev na pariški gledališki sceni. Imel je celo lastno {gledališče;V gledališču je imel vlogo dirigenta, seveda je bil tudi skladatelj, opravljal pa je celo delo režiserja, kostumografa, scenarista itn.}, ki ga je ustanovil za izvedbe svojih del, v katerem je opravljal vse mogoče naloge.

Kateri izmed {naštetih skladateljev;Vsi našteti skladatelji so vsaj del svojega življenja delovali v Parizu.} je francoskega rodu?

Offenbachova opereta Orfej v podzemlju je postala prava uspešnica – v enem letu so jo uprizorili kar 250krat.

Tej opereti so sledile še številne druge, od katerih so danes nekatere žal pozabljene. Pomembnejša in pa tudi danes velikokrat izvajana pa je, poleg prej omenjene, še opereta Lepa Helena.

Plakat za opereto Orfej v podzemlju iz leta 1874.

<NAZAJ
>NAPREJ118/127