Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

povzetek

Opereta pomeni »mala opera«. Je glasbeno gledališko delo. Razvila se je v drugi polovici 19. stoletja v Franciji iz francoske opere comique. Francoska opereta je hitro navdušila skladatelje na Dunaju, v Angliji in pozneje tudi skladatelje drugje po svetu.

 

Opereta je bila namenjena glasbeno neizobraženemu malomeščanskemu občinstvu. Je lahkotnejša od opere, po vsebini je šaljiva in prikazuje idealizirano življenje. Tema operetnega libreta so največkrat ljubezenske zgodbe s srečnim koncem.

 

Po svoji obliki zelo podobna operi. Od nje se oblikovno razlikuje predvsem po tem, da nima recitativov, ampak govorjene dele.

Skladatelji operet so morali slediti tedanjim usmeritvam, saj so morali biti kostumi, dekoracije, plesi, šale skladni s časom, v katerem so živeli. Odrski učinki in razkošni kostumi so bili zelo pomembni.

 

Pevci v operetah imajo precej zahtevno nalogo, saj so hkrati tudi igralci in plesalci. Vloga orkestra v opereti je majhna. Njegova glavna naloga je spremljava, poleg tega pa spremlja še plesne točke in tudi igra uverturo.

 

Opereta se je najprej pojavila v Franciji in od tam začela svoj glasbeni »pohod« po svetu. Za pariške operete so značilne zgodbe iz mestnega življenja z družbenokritično tematiko. Pomemben skladatelj te glasbene oblike je bil Jacques Offenbach. Njegova najbolj znana opereta je Orfej v podzemlju.

Na podlagi pariških zgledov hitro nastane tudi prva dunajska opereta.

Glavna razlika med francosko in dunajsko opereto je v vsebini – medtem ko francoske govorijo o zgodbah iz velemestnega življenja in imajo kritično tematiko, pa so za dunajsko opereto značilne zgodbe iz malomeščanskega življenja. Te operete niso družbenokritične.

Pomembnejša skladatelja operet na Dunaju sta bila Johann Strauss, ml. (Netopir) in Franz Lehár (Vesela vdova).

 

Operete so pozneje pisali in izvajali drugje po svetu in tudi pri nas. Popularne so postale celo v Ameriki, kjer se je potem iz operete v prvi polovici 20. stoletja razvil muzikal.

 

Izvedbe operet si danes lahko običajno ogledamo na opernih odrih in v posebnih operetnih gledališčih.

<NAZAJ
>NAPREJ123/127