Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

OPERETA DRUGJE PO SVETU IN NJEN ZATON

Za Francozi in dunajskimi skladatelji se opereta pojavi tudi v Angliji. V Londonu je tako pod velikim vplivom Offenbachovih operet nastala angleška opereta.

Ker je opereta po svoji vsebini bolj lahkotna, so jo ljudje hitro vzljubili. Popularna je postala celo v Ameriki, kjer se je potem iz operete (v prvi polovici 20. stoletja) razvil muzikal.

V kratkem času je tako opereta doživela svoj vrhunec, potem pa so jo počasi zamenjale druge gledališke glasbene oblike, ki so se razvile prav iz nje. Kljub temu, da danes skladatelji ne ustvarjajo operet, so še vedno na sporedih v mnogo opernih hišah po svetu.

 

SLOVENSKA OPERETA

Tudi naše skladatelje je navdušila ta lahkotna glasbena oblika.

Prva slovenska opereta je bila izvedena 4. februarja 1866 v ljubljanski čitalnici. To je bila opereta Tičnik skladatelja Benjamina Ipavca.

Ipavci so zasedli zelo pomembno mesto v slovenski glasbi. Glasba pa ni bila njihov poklic. Kaj so bili po poklicu Alojz, Benjamin, Gustav in Josip?

Večina slovenskih operet je nastala v prvi polovici 20. stoletja. Nekatere izmed njih so premierno izvedli v narodnih gledališčih, druge so uprizorili v amaterskih gledališčih, bila pa so tudi takšna dela, ki so ostala neizvedena.

 

Nekatere izmed slovenskih operet so:

  • Viktor Parma: Caričine Amazonke (1902)
  • Janko Gregorc: Melodija srca (1943)
  • Radovan Gobec: Planinska roža (1937)

 

Portret Benjamina Ipavca                    Portret Radovana Gobca

<NAZAJ
>NAPREJ122/127