V Evropi nastale glasbene oblike, kot so spevoigra, kabaret, balet, opereta in druge, so bile podlaga za nastanek muzikala. Muzikal je skrajšana oznaka za musical comedy, kar pomeni glasbeno komedijo. Prvi muzikali so bili še zelo podobni opereti, sčasoma pa so se začeli razvijati bolj v svojo smer in postali vse bolj ameriški.
V kateri državi se je razvila opereta?
Muzikal izhaja iz operete in ji je po svoji obliki tudi zelo podoben. Gre torej za spevoigro – glasbeno dramo s pétimi in govorjenimi deli.
Prva oblika muzikala, nastala okoli leta 1900, je bila revija. Te so začeli izvajati v New Yorku na Broadwayu. Revije so bile pevsko-plesne predstave, pri katerih zgodba ni bila najbolje razdelana, bila je le približno nakazana. Primer takšnega dela je delo {Georga Gershwina;Gershwina prištevamo v prvo generacijo skladateljev muzikalov. Poleg njega spadajo v prvo generacijo še Irwing Berlin, Jerome Kern in Richard Rodgers. Obdobje, ko so ti skladali muzikale, je zlata doba muzikala (obdobje med obema svetovnima vojnama).} Lady, be good.
Okoli leta 1925 se je izoblikovala glasbena oblika muzikal, kjer sta pomembni tako glasba kot tudi zgodba. Leta 1955 pa je dobil veljavo kot virtuozno odrsko glasbeno delo. Sprejela in razvijati ga je začela tudi Evropa.
Muzikali so nastajali na Broadwayu v New Yorku in v Londonu v West Endu. Drugje so bila bodisi gostovanja bodisi posnemanja teh dveh ustanov. Veljalo je, da če muzikal ne uspe v teh dveh ustanovah, gre slej ko prej v pozabo.
Gledališča na Broadwayu leta 1920
Pomembnejši ustvarjalci muzikalov so Richard Rodgers (Oklahoma, 1943), Cole Porter (Poljubi me, Kate, 1948), Frederick Loewe (My Fair Lady, 1956), Leonard Bernstein (Zgodba z zahodne strani, 1957), John Kander (Kabaret, 1966, in Chicago, 1975), Galt MacDermot (Lasje, 1968) in Andrew Lloyd Webber (Jezus Kristus Superstar, 1971, Fantom iz opere, 1988, in Mačke, 1981).