Postavitev muzikala temelji na tem, da se dobro in uspešno prodaja – brez tako imenovanega »show bussinesa« pri njem ne gre. Vedno so podprti z močno reklamo, pevci velikokrat postanejo pravi zvezdniki. Če pa ni producenta, ki bi v muzikal vložil denar, potem se njegova izvedba ne zgodi. Producent je nato tudi tisti, ki zbere ekipo, ki bo muzikal postavila na oder.
Scenarist pripravi zgodbo. Vsebina muzikalov se velikokrat nanaša na trenutno družbeno dogajanje in je družbenokritična. Tema so kljub temu običajno lažje in zabavne zgodbe.
Pri muzikalu imajo pomembno nalogo pisci besedila za pesmi, ki jim v muzikalih pravimo songi. Ko je besedilo za songe napisano, dobi glavno vlogo skladatelj. Ta si mora prizadevati za to, da napiše glasbeno uspešnico. Melodije morajo biti preproste, a kljub temu morajo v ljudeh vzbujati čustva. Skladatelj mora slediti glasbenim usmeritvam svojega časa. Ta glasba tako zajema vse – od klasične uverture, do pesmi z ljudsko motiviko, pa vse do elementov popa, rocka in komercialnega jazza. Uspešni napevi iz muzikalov lahko postanejo tudi {evergreeni;Beseda izhaja iz angleščine. Evergreen pomeni večno zelen. Tako pravimo pesmim, ki kljub temu, da so nastale že nekaj časa nazaj, še vedno ostajajo priljubljene in jih velikokrat lahko slišimo v živo na raznih prireditvah in koncertih, na radiu, televiziji ...}.
Primer songa, ki je postal evergreen, je tudi Memory skladatelja Andrewa Lloyda Webbra iz muzikala Mačke.
Kako pravimo uvodni skladbi, ki jo igra orkester?
Odgovor: UVERTURA .
Orkester ima (tako kot tudi v opereti) spremljevalno vlogo – spremlja pevske in plesne točke. Pomembno vlogo ima, ko igra uverturo in medigre.
Pri postavitvi muzikala sodelujejo še režiser, scenograf in kostumograf (scena in kostumi so razkošni), rekviziter, osvetljevalci, odrski delavci, tonski tehnik, koreograf in še mnogo drugih.
Tako kot v operah in operetah tudi pri muzikalu velikokrat sodelujejo pevski zbor in baletni plesalci.