V Angliji se je na podlagi operete začela razvijati nova glasbena oblika, ki so jo sprva imenovali musical comedy ali musical play. Angležev ni ravno navdušila, zato je menedžer GEORGE Edwardes s svojim gledališčem to novo gledališko obliko prenesel v New York, kjer je doživela velik uspeh. Tako se je začel razvoj muzikala.
Muzikal je skrajšana oznaka za musical comedy, kar pomeni glasbeno komedijo. Po svoji obliki izhaja iz operete in ji je tudi zelo podoben. Gre torej za spevoigro – glasbeno dramo s pétimi in govorjenimi deli.
Muzikali so nastajali predvsem na Broadwayu v New Yorku in v Londonu v West Endu. Postavitev muzikala temelji na tem, da se dobro in uspešno prodaja – brez tako imenovanega »show bussinesa« pri njem ne gre.
Pri postavitvi muzikala na oder sodelujejo producent, scenarist, pisec teksta za pesmi, skladatelj, orkester oz. glasbeni ansambel, režiser, scenograf in kostumograf, rekviziter, osvetljevalci, odrski delavci, tonski tehnik, koreograf in še mnogi drugi. Zelo pomembno in zahtevno vlogo imajo igralci, saj morajo poleg igre obvladati še petje, ples, pomemben pa je tudi njihov videz, saj morajo biti tisti, ki so v glavnih vlogah, postavni in privlačni. Poleg glavnih vlog nastopajo še stranske.
Nastanek muzikala je dolgotrajen postopek – uprozoritvam v domačem kraju sledijo gostovanja. Na vseh teh uprizoritvah se muzikal še dopolnjuje, izboljšuje in popravlja – vse dokler ni takšen, kakršnega si želijo njegovi ustvarjalci. Šele takrat je muzikal pripravljen, da ga premierno predstavijo na Broadwayu.
Na Broadwayu in v West Endu je prihodnost muzikala odvisna od kritike in odziva občinstva. Če je kritika dobra in občinstvo navdušeno, bo predstava imela še veliko ponovitev in bo prinesla velik zaslužek. V nasprotnem primeru bo šla v pozabo.
Pomembnejši ustvarjalci muzikalov so Frederick Loewe (My Fair Lady, 1956), Leonard Bernstein (Zgodba z zahodne strani, 1957), John Kander (Kabaret, 1966 in Chicago, 1975), Galt MacDermot (Lasje, 1968) in Andrew Lloyd Webber (Jezus Kristus Superstar, 1971, Fantom iz opere, 1988 in Mačke, 1981).
Najboljši muzikali dobijo tudi svojo filmsko uprizoritev.
Prvi in trenutno edini slovenski muzikal Cvetje v jeseni (glasba Matjaž Vlašič) je nastal leta 2014.
Poslušaj demo uverture muzikala Cvetje v jeseni.