Glaven element v muzikalih in tudi za nas gledalce so seveda igralci. Ti imajo zelo zahtevno vlogo, saj morajo poleg igre obvladati še petje, ples (v muzikalih je veliko plesa), pomemben pa je tudi njihov videz, saj morajo biti tisti, ki so v glavnih vlogah, postavni in privlačni. Poleg glavnih vlog so seveda tudi stranske, nekateri pa nastopijo v muzikalih samo kot {statisti;To so osebe, ki nimajo pomembnejših vlog v filmih in predstavah, ampak so le za kuliso.}.
Ko producent sestavi celotno ekipo, sledijo vaje. Nastanek muzikala je dolgotrajen postopek. Najprej se ta predstavi v domačem kraju, temu sledijo gostovanja v drugih gledališčih. Na vseh teh uprizoritvah se muzikal še dopolnjuje, izboljšuje in popravlja – vse dokler ni takšen, kakršnega si želijo njegovi ustvarjalci. Šele takrat je muzikal pripravljen, da ga premierno predstavijo na Broadwayu.
Na Broadwayu in v West Endu je prihodnost muzikala odvisna od kritike in odziva občinstva. Če je kritika dobra in občinstvo navdušeno, bo predstava imela še veliko ponovitev in bo prinesla velik zaslužek. V nasprotnem primeru bo šla v pozabo.
{Najboljši muzikali;Primer takšnih muzikalov so Lasje, Chicago, Fantom iz opere, Les Miserables in še mnogo drugih. Nekaj muzikalov je tudi takih, ki so bili najprej predstavljeni kot film, šele nato so dobili svojo odrsko različico. Primer: Moje pesmi, moje sanje iz leta 1965 (The Sound of Music).} dobijo tudi svojo filmsko uprizoritev.
Bernstein je bil skladatelj in eden največjih dirigentov prejšnjega stoletja. Njegov najbolj znan muzikal je Zgodba z zahodne strani (West Side Story, 1957).
Skladatelj se je vsebinsko oprl na tragedijo Romeo in Julija.
Kdo je avtor te tragedije?
Zgodbo o Romeu in Juliji ste zagotovo obravnavali pri urah slovenskega jezika. S sošolcem se pogovori o vsebini tega dela.