Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.
Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Glasbeni stili, kot so rock, heavy metal in pop, se začnejo mešati z rapom in tako rap doseže širše občinstvo. Do leta 2000 rap postane ena izmed najbolj priljubljenih glasbenih zvrsti. Z vmešavanjem blagovnih znamk (pijače, oblačil, nakita) v kulturo hiphopa pridejo v ospredje bahavost, razkazovanje bogastva, spolnost in uživanje v zabavah.
V Sloveniji se hiphop scena začne razvijati sredi devetdesetih let. Prvi slovenski hiphoperji so pesmi pisali v angleščini, vendar so hitro ugotovili, da so besedila v slovenščini pristnejša, saj teme njihove poezije izhajajo iz razmer v domačem okolju.