Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Načini nespolnega razmnoževanja rastlin

Rastline se nespolno razmnožujejo tako, da se del korenine, stebla ali lista starševske rastline razvije v samostojno novo rastlino. Ko mlada rastlina razvije svoje korenine in začne sama izdelovati hrano, prekine povezavo s starševsko rastlino in postane povsem samostojna.

Načinov nespolnega razmnoževanja je veliko, a med rastlinami so najbolj pogosti spodaj navedeni.

Iz starševske rastline izraščajo dolgi plazeči poganjki. Če so poganjki nadzemni, so pritlike, če so podzemni, pa živice. Na določenem delu pritlike poženejo listi in korenine, iz česar se nato razvije povsem samostojna rastlina. S pritlikami se razmnožuje navadni jagodnjak.

Nova rastlina se lahko razvije iz stebelnih gomoljev. Tak primer je krompir, pri katerem se v ugodnih pogojih iz vsakega gomolja starševske rastline razvije nova rastlina.

Pri nekaterih vrstah rastlin se na stiku, kjer iz stebla izraščajo listi, razvijejo zarodni brstiči. Tak primer je npr. brstični ohrovt. Podobno se razmnožuje tudi česen, ki ima zarodne brstiče razvite pod zemljo in jim pri česnu pravimo stroki.

<NAZAJ
>NAPREJ170/250