Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Prednosti in pomankljivosti nespolnega razmnoževanja

Prednosti nespolnega razmnoževanja

Najpomembnejša prednost nespolnega razmnoževanja je hitro razvijanje novih potomcev. Potomci se običajno razrastejo v okolici starševske rastline in zasedejo prostor, ki bi ga sicer lahko zasedle druge rastline. Ena izmed prednosti nespolnega razmnoževanja je tudi, da je zanj dovolj le en starševski osebek. Za nespolno razmnoževanje ni potrebna spolna zrelost starševskega osebka.

Ljudje načrtno nespolno razmnožujemo rastline.

Ker imajo potomci nespolno razmnoženih rastlin enake lastnosti kot starševski osebek, vemo, kaj bo zraslo, če rastlino načrtno nespolno razmnožimo. To s pridom uporabljamo v poljedelstvu ali vrtnarstvu pri nespolnem (vegetativnem) razmnoževanju npr. krompirja, česna, jagodnjakov, vinske trte, pelargonij, afriških vijolic in vrb. To obliko nespolnega razmnoževanja, v katero načrtno posega človek, imenujemo tudi umetno razmnoževanje

Nove rastline vzgojimo iz poganjka ali lista, ki ga damo v vodo in počakamo, da poženejo koreninam podobne nadomestne korenine. Ko le-te prevzamejo vlogo pravih korenin, pravimo, da vzgajamo potaknjence. Ko potaknjenci poženejo korenine, jih posadimo v zemljo.

Pomanjkljivosti nespolnega razmnoževanja

Razmisli, zakaj razne bolezni v tako velikem obsegu poškodujejo ali uničijo rastline, ki jih prideluje človek.

Ker so vsi potomci ene starševske rastline, imajo povsem enake dedne zasnove (pri spolnem razmnoževanju pa imajo potomci različne dedne lastnosti, ki so kombinacija lastnosti obeh staršev). Kadar pride v okolju do sprememb, npr. do pojava bolezni, so vsi potomci nespolnega razmnoževanja enako prizadeti (pri spolnem razmnoževanju imajo potomci različne dedne zasnove, zato spremembe ne prizadenejo vseh potomcev enako).

<NAZAJ
>NAPREJ171/250