Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Lunin mrk, Sončev mrk

Lunin mrk

Lunin mrk nastane, ko so Sonce, Luna in Zemlja poravnani v ravni črti in je Zemlja na sredini. Nastane le ob polni Luni.
V času Luninega mrka se svetloba od Lune ne more odbijati, ker je Luna v senci Zemlje.
Nekaj Sončeve svetlobe pa se odbije od Zemljinega ozračja, zato je Luna še vedno delno vidna v rdečih odtenkih.

Sončev mrk

Sončev mrk nastane, ko so Sonce, Zemlja in Luna v ravni črti, Luna pa je med Soncem in Zemljo. Nastane le ob mlaju, ko je Luna podnevi na nebu. Sončevi mrki so delni ali popolni. Ko je sončev mrk popoln, se nebo stemni kot ponoči. Posebnost je kolobarjast Sončev mrk. Takrat je okoli temne Lune svetel obroč. Sončev mrk je redek pojav. Popolni Sončev mrk se zgodi enkrat na 18 mesecev, viden pa je samo na delu našega planeta.

Slika: Sončev mrk leta 1999 v Franciji 

 

<NAZAJ
>NAPREJ27/291