Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Lovci in nabiralci

V prazgodovini se je človek preživljal s tistim, kar je našel oziroma uplenil v svojem okolju. Moški so hodili na lov in lovili živali (mamut, bizon, jamski medved). Bili so lovci. Ženske pa so med tem časom iskale razne rastline. Nabirale so njihovo listje, poganjke, semena, plodove, korenike in gomolje. Bile so nabiralke.

Lov na mamuta 

Pozneje je človek ugotovil, da mu nekatere rastline bolj koristijo kot druge in da jih je v ugodnih podnebnih razmerah mogoče tudi gojiti. Nasadil jih je v okolici svojega doma in skrbel zanje. Postal je poljedelec. Pred približno 10 000 leti je človek začel gojiti žita. Udomačil je tudi živali, ki so mu pomagale pri obdelavi polja in so bile ljudem vir hrane.

Koruza 

Tam, kjer zemlja ni bila dovolj rodovitna, je človek začel živali loviti in jih hraniti. Tako je preživel tudi v času, ko je bilo v naravi manj hrane. Pasel je črede krav, ovac in koz. Postal je živinorejec.

Čreda ovac

<NAZAJ
>NAPREJ217/291