Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kaj gori

Človek in ogenj

Ogenj je bil v pradavnini človekov sovražnik. Ob požarih, ki jih je zanetila strela ali izbruh vulkana, je zbežal in s strahom opazoval, kaj vse bo ogenj uničil.

Prvi korak k uporabi ognja je naredil, ko je pobral gorečo trsko in jo odnesel v svojo votlino. Ogenj je osvetlil jamo in v njegovi bližini je bilo prijetno toplo.

 

Ogenj je dobro gorel, če ga je vzdrževal s suhimi trskami. Če je nanj položil sveže ali vlažne trske in veje, je nastajal gost dim. Noč in dan je pazil, da ogenj ni ugasnil. Ob ognju je bil varen pred plenilskimi živalmi.

Ob ognju je pekel meso, ki je bilo tako bolj mehko in lažje prebavljivo. Z njegovo pomočjo je izdeloval boljše orodje in orožje.

Še vedno je ogenj znal samo ujeti. Minevala so desetletja, stoletja in mogoče tudi tisočletja. Nekega dne pa je izumil najbolj pomembno stvar v zgodovini človeštva. S tolčenjem dveh kamnov drug ob drugega je zanetil suho travo. Suha trava je zanetila trske, trske so zanetile veje ...

<NAZAJ
>NAPREJ73/291