Zrak za dihanje

1. Naredi 10 počepov in 10 poskokov. Nato sedi na stol tako, da boš imel podplate vodoravno na tleh, hrbtenica po bo vzravnana tako, kot da bi potekala ravna palica od vrha tvoje glave do medenice. S hrbtom se ne dotikaš naslonjala stola.
2. Roke položi na trebuh in opazuj, kaj se dogaja.
3. Ena roka  ostane na trebuhu, drugo položi na prsni koš. Kaj čutiš? Zakaj se trebuh in prsni koš premikata?
4. Počasi boš verjetno začutil, kako se dihanje umirja skupaj s teboj.
5. Kje je zrak vstopil v telo in kje izstopil iz njega?
6. Ponovno počasi vdihni skozi nos in štej do 8, nato izdihni skozi usta in štej do 8. Spremljaj pot zraka pri vdihu in izdihu.
7. Si pri vdihu čutil, kako je šel zrak do trebuha?
8. Si imel pri izdihu občutek, da si popolnoma izpraznil zrak iz telesa?
9. Kaj se je s telesom zgodilo ob izdihu?
10. Kaj se zgodi, če dih zadržiš?
11. Se ti zdi dihanje pomembno? Zakaj tako misliš?

1. Sedi po turško na tla. Hrbtenico vzravnaj, ramena in brado sprosti. Predstavljaj si, da se tvoja hrbtenica nadaljuje skozi glavo v nebo kot tanka nitka, na kateri visiš.
2. Dlani skleni pred prsni koš tako, da so prsti usmerjeni navzgor.
3. Dihaj skozi nos.
4. Pri vdihu dlani razpri, pri izdihu jih skleni.
5. Vajo izvajaj z zaprtimi očmi.

Pravilno, globoko dihanje je mogoče le takrat, ko je telo sproščeno. Stisnjen prsni koš in sključen hrbet ovirata polnjenje pljuč z zrakom. Harmoničen (usklajen) ritem dihanja pa umirja živčevje in krepi čustveno ravnotežje.

Torej, zelo pomemben je dovolj globok vdih in enako pomemben je pravilen izdih.