Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Ledeniki so pustili pomemben pokrajinski pečat

Slovenski alpski svet je sestavljen v večini iz sedimentnih kamnin (apnenec, dolomit, karbonatni prod in grušč). Grebeni potekajo v smeri od zahoda proti vzhodu, kar je značilno za alpsko slemenitev. V pleistocenu so območje pokrivali ledeniki. Ostanek nekdanjega ledenika si lahko v Julijskih Alpah ogledamo pod Triglavom ter v Kamniško-Savinjskih Alpah pod Skuto. Oba si zaradi svoje skromne velikosti le s težavo zaslužita ime ledenik. Sta bolj snežišči. O ledenikih nam pričajo številne ledeniške doline.
Ostanek nekdanjega ledenika

V Sloveniji imamo dva ledenik, Triglavski ledenik ali Zeleni sneg ter ledenik pod Skuto, ki sta ostanka zadnje poledenitve. Triglavski ledenik je danes le še hektar veliko območje. Je na razmeroma nizki nadmorski višini, zato je izjemno občutljiv na podnebne spremembe. Ledenik pod Skuto leži v krnici, ki je odprta proti Jezerskemu. Prav tako je velik okoli enega hektarja in se tako kot Triglavski ledenik manjša, vendar počasneje.


Triglavski ledeniki
Ledeniške doline

Ledeniške doline so doline, ki so jih preoblikovali ledeniki. V prerezu imajo tipično obliko črke U ter ostanek čelnih in bočnih moren. Najbolj znane so Kot, Krma, Vrata, Tamar in Trenta v Julijskih Alpah ter Kamniška Bistrica in Logarska dolina v Kamniško-Savinjskih Alpah.


Vrata

S pomočjo namiznega zemljevida naštej ledeniške doline v Julijskih Alpah. Katere so pod Triglavom?

Na apnencu so kraški pojavi: škraplje, žlebiči, jame, kraški izvir, brezna, Med drugimi, najgloblje brezno v Sloveniji, Čehi 2 v Julijskih Alpah in jama Potočka zijalka na gori Olševi v Karavankah

Med značilne reliefne oblike v alpskem svetu spadajo tudi visoke kraške planote.
Brezno

Najglobja jama v Sloveniji je Čehi 2 na Rombonskih podih v Julijskih Alpah. Globina znaša 1502 m. Predvidevajo, da je jama še globlja, saj je na dnu jame sifon, ki ga še niso uspeli preplavati.

Brezno
Jama Potočka zijalka na gori Olševi

Potočka zijalka je na južnem pobočju Olševe v Karavankah. Tu se je pred 30.000 leti v jami zadrževal ledenodobni človek. V jami so našli paleolitske koščene konice, več kot 300 kamnitih orodij in obsežna kurišča tedanjih lovcev. Dokazano je, da so kurili z lesom smreke in cemprina, ki danes v Sloveniji ne raste več. Izkopanine hrani Pokrajinski muzej Celje.

Olševa - Potočka zijalka
Kateri sta najbolj znani visoki kraški planoti v Kamniško-Savinjskih Alpah? Pomagaj si z namiznim zemljevidom.
Velika planina je zakrasela visokogorska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah. Najvišji vrh Gradišče doseže 1666 m. Planoto sestavlja več planin: Velika planina, Mala planina, Gojška planina, Dovja griča in Velika griča. Na njej so pastirji zgradili pastirske stanove, ki so jih uporabljali poleti, ko so na planino prignali živino. Stanovi imajo tipično arhitekturo s strehami, prekrite s smrrekovimi skodlami. Pastirji še danes na planino priženejo živino (junij - september). Menina planina je zakrasela visokogorska planota v Kamniško-Savinjskih Alpah, med Gornjim Gradom in Tuhinjsko dolino. Ime je dobila po menihih iz gornjegrajskega benediktinskega samostana. Planota je prepletena s številnimi kraškimi pojavi, kot so vrtače, brezna in kotliči.
Velika planina Menina planina
S pomočjo zemljevida naštej visoke kraške planote v Julijskih Alpah.
Pokljuka je zakrasela visoka kraška planota v Julijskih Alpah, pokrita z gozdom. Leži v Triglavskem narodnem parku in predstavlja izhodišče številnim planinskim potem v visokogorje. Planoto je v preteklosti preoblikoval ledenik, ki je ustvaril podlago za nastanek barja in zamočvirjenih gozdov. Pokljuka je znana tudi po Športnem centru, ki med drugimi gosti svetovni pokal v biatlonu. Jelovica je zakrasela visoka kraška planota v Julijskih Alpah pokrita s smrekovim gozdom. V preteklosti je na Jelovici rasla bukev, ki pa so jo zaradi oglarjenja izkrčili. Območje je ekološko zaščiteno, saj ima planota naravovarstveni status NATURA 2000. Mežakla je zakrasela visoka kraška planota v Julijskih Alpah med reko Radovno in Savo Dolinko. Znana je po naravnem 15-metrskem mostu čez grapo. Nastal je zaradi erozijskega delovanja vode in neenakomernega preperevanja različno odpornih kamnin. Po Mežakli se imenuje tudi hokejska dvorana na Jesenicah - Podmežakla.
Pokljuka Jelovica Mežakla
Po koncu ledene dobe so površje preoblikovale predvsem reke. Nastale so Dovžanova soteska reke Tržiške Bistrice v Karavankah, Blejski vintgar reke Radovne ter korita Soče v Julijskih Alpah. Poišči jih na zemljevidu.
Dovžanova soteska

Dovžanova soteska je soteska Tržiške Bistrice in je znana po paleozojskih kamninah in raznovrstnih fosilih. Različne kamnine in morebitni fosili v njih so odsev različnih geoloških in klimatskih razmer na tem območju v različnih geoloških obdobjih.

Dovžanova soteska
Blejski vintgar

Blejski vintgar je soteska reke Radovne v Julijskih Alpah. Vintgar je ozka tesen s strmimi, marsikje navpičnimi stenami. V najožjem delu, Peklu, je široka le nekaj metrov. Veličasten je tudi Mali slap sredi soteske.
Blejski vintgar
Korita Soče

Soča je izdolbla Velika korita pri vasi Soča v dolini Trenta v Julijskih Alpah. Dolga so 750 m, globoka do 15 m in ponekod le 2 metra široka. Soča je izdolbla tudi Mala korita, ki so dolga 100 m, globoka 6 m in ponekod ožja od enega metra.


Korita soče

Melišča

Melišča so pod vznožjem strmih sten v gorskem svetu. Nastanejo zaradi mehaničnega preperevanja, torej zamrzovanja vode v skalnih razpokah, kar povzroča krušenje skal. Led potrebuje več prostora kot voda, zato se razpoka počasi povečuje. Ko se skala ali kamen odlomi, se odloži pod vznožje gore. Nastajanje melišč je dolgotrajen proces, ki lahko traja več tisoč let.


Melišče
<NAZAJ
>NAPREJ132/241