Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Prometna povezanost Obsredozemskih pokrajin

Prometno omrežje Obsredozemskih pokrajin

Prometni pomen pokrajine je zaradi lege ob morju zelo velik, saj ponuja najcenejše oblike prevoza na dolge razdalje. Zato se je razvilo koprsko pristanišče, v Izoli pa ladjedelnica, ki danes ne obratuje več. V Portorožu so zgradili turistično letališče. Pokrajina je prometno dobro povezana z ostalimi deli Slovenije z avtocestama Razdrto-Vrtojba in Ljubljana-Koper, na kateri gradijo še zadnji odsek Koper-Sečovlje. Pomembna je tudi železniška povezava Kopra z osrednjo Slovenijo, predvsem zaradi tovornega prometa iz Luke Koper, ki pa za povečanje zmogljivosti potrebuje drugi tir med Koprom in Divačo.


Luka Koper

V koprskem pristanišču natovarjajo, raztovarjajo, prevažajo in skladiščijo različne vrste blaga, namenjenega na trge Srednje Evrope (Avstrija, Nemčija, Češka, Poljska, Slovaška in Madžarska), pa tudi izvoz srednjeevropskih izdelkov v različne dele sveta. Tovorni promet v pristanišču iz leta v leto narašča. Luka Koper je največje zabojniško pristanišče v Jadranskem morju, po številu pretovorjenih avtomobilov pa na tretjem mestu v Evropi. Izjemnega pomena za razvoj tega najpomembnejšega tovornega vozlišča v državi je njegova lega. Območje, kjer je pristanišče, je najbližja povezava Srednje in Vzhodne Evrope s Sredozemljem.

Črni kal Zabojniški terminal v Luki Koper



Razvoj koprskega območja v slikah od leta 1954 do 2009

1954
1.png<>1954 2.png<>1971 3.png<>1981
4.png<>1997 5.png<>2003 6.png<>2006
7.png<>2009

Preglej zgornje slike in razmisli, kako se je širila Luka Koper, ter katere spremembe je povzročila v okolju in gospodarskih dejavnostih, ki so bile pred tem na območju Kopra.

<NAZAJ
>NAPREJ217/241