Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Oprašitev

Oprašitev je prenos peloda na brazdo pestiča. Oprašitev je predpogoj, da lahko pride do oploditve in s tem do razvoja novega organizma. Najbolje je, da pride pelod iz prašnika ene rastline na pestič druge rastline iste vrste, saj je s tem zagotovljeno, da potomec podeduje lastnosti staršev. Ker so rastline pritrjene, pri prenašanju cvetnega prahu sodelujejo živali (največkrat žuželke) ali veter.

Rastlinam, katerih pelod prenašajo žuželke, pravimo žužkocvetke. Žuželke (ali druge organizme), ki sodelujejo pri prenašanju cvetnega prahu, imenujemo opraševalci. Cvetovi žužkocvetk so običajno živih barv in dišijo, s čimer privabljajo opraševalce. Pri dnu venčnih listov se običajno izloča sladka medičina, s katero se opraševalci prehranjujejo. Tako imajo oboji korist: žužkocvetke so oprašene, opraševalci pa dobijo hrano.

Ali veš, katere žuželke so najpomembnejši opraševalci?

Rastlinam, katerih cvetni prah prenaša veter, pravimo vetrocvetke. Cvetovi vetrocvetk so drugačni od cvetov žužkocvetk. So manj opazni, ne dišijo in ne izločajo medičine. Prašniki in brazde pestičev običajno segajo daleč iz cveta, da so čim bolj izpostavljeni vetru. Vetrocvetke imajo v prašnikih veliko pelodnih zrn, da povečajo možnost oprašitve.

<NAZAJ
>NAPREJ155/250