Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Primerjaj enoletnice, dvoletnice in trajnice

V pomladanskih ali poletnih mesecih se sprehodi po vrtu  in/ali v parku ter si oglej rastline, ki tam rastejo. Ali veš, katere rastlinske vrste, ki jih najdemo na vrtu in v parku, so enoletnice, katere dvoletnice in katere trajnice? Katere vrste prevladujejo?  

Rastline različnih rastišč

Izberi si tri različna rastišča (npr. gozd, travnik, obrežje reke ali mlake) in naredi opis posameznega rastišča (oceni in primerjaj, kako vlažna so tla, kje je več svetlobe, kako visoke so rastline itd.). Opiši rastline, ki prevladujejo na posameznih rastiščih (kako velike so, kakšna so njihova stebla, listi in cvetovi itd.).

Na vsakem rastišču lahko nabereš nekaj najbolj značilnih rastlin ali njihovih delov in jih doma podrobneje opiši. Ne ruvaj mladih dreves ali grmov ter bodi pozoren, da ne boš nabral kake zaščitene vrste rastline!

Razmisli, katere so tiste prilagoditve rastlin, ki omogočajo preživetje na njihovem rastišču.

Prilagoditve rastlin na žive dejavnike okolja

Rastline se pred plenilci ne morejo umakniti, zato so se prilagodile okoliščinam, tako da so razvile različne obrambne funkcije. Številne rastlinske vrste imajo ostre trne (npr. črni trn) ali bodice (npr. robida, bodeča neža) in s tem odvračajo rastlinojedce.
Druge rastlinske vrste zavarujejo tudi svoje bodoče potomce – semena ali plodove s trdo lupino, ki odvrne številne plenilce. Plodovi nekaterih rastlin so obdani z bodičastimi ježicami (npr. pravi kostanj).
Nekatere rastlinske vrste kopičijo strupene snovi (npr. šmarnica) ali snovi neprijetnega okusa (npr. čemaž), ki odvračajo rastlinojedce. Nekatere rastline imajo dlačice, ki opečejo žival, ki jih poskuša pojesti (npr. velika kopriva).

<NAZAJ
>NAPREJ202/250