Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Masa plinov

Ker so plini pogosto nevidni, si težko predstavljamo, da imajo maso. Poglej, kaj se je zgodilo z balonom, ki smo ga napihnili. Poskus naredi še sam.

Tehtnica se je prevesila na stran napihnjenega balona, torej je masa napihnjenega balona večja kot masa praznega balona.

Plin težko stehtamo in določimo njegovo maso, saj nima stalne prostornine. V kocki s stranico en meter (m3) je 1 kg in 200 g zraka, ki je zmes plinov. V povprečno veliki dnevni sobi je 30 - 40 kg zraka.

Plini v našem življenju

Gazirane pijače imajo v mehurčkih ogljikov dioksid (CO2). Uporabljamo ga za gašenje, saj ima večjo gostoto od zraka in se ne dvigne. Tako "zaduši" ogenj. Rastline ga potrebujejo pri fotosintezi.

Helij je v otroških balonih različnih oblik. Helijev balon moraš imeti na vrvici, drugače se dvigne in ti uide.

Helij ima manjšo gostoto kot zrak in se v zraku dvigne. (Podobno, kot se dvigne stiropor, če ga potopiš pod vodo).

Dušik in kisik sta glavni sestavini zraka. Kisik potrebujejo vsa živa bitja za dihanje. Ogenj brez njega ne bi gorel.

Butan plin je zelo razširjen kot gorivo. Uporabljamo ga za kuhanje na plinskih štedilnikih, z njim polnimo vžigalnike in vozimo avtomobile.

Zemeljski plin uporabljamo za  kuhanje in ogrevanje prostorov.

<NAZAJ
>NAPREJ11/291