Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Družbenografski dejavniki

Prometna dostopnost je ključni družbenogeografski dejavnik, saj neposredno vpliva na dostopnost posameznega območja in s tem vpliva na zanimivost območij za poselitev. Za območja, ki so slabo prometno povezana, sta ponavadi značilni stagnacija prebivalstva ali celo depopulacija.

Gospodarska razvitost lahko na poselitev vpliva na več načinov. V območjih z izobraženo delovno silo, se zgoščajo različne gospodarske dejavnosti z višjo dodano vrednostjo. Zaradi višje kupne moči in večjega števila prebivalcev se bolje razvijajo tudi  druge dejavnosti, življenjske razmere so zato boljše, saj imajo ljudje hiter dostop do vseh storitev (zdravstva, šol, kulturnih dobrin, trgovin). Zato so gospodarsko razvita območja zanimiva za priseljevanje. Nasprotno se dogaja v manj razvitih območjih, kjer prevladujejo gospodarske dejavnosti s proizvodnjo polizdelkov in cenejšo delovno silo. To so ponavadi območja {stagnacije;Stagnacija - število prebivalcev na območju se ne spreminja.} ali celo {depopulacije;Depopulacija - zmanjševanje števila prebivalcev na območju.}, saj se prebivalci zaradi slabih zaposlitvenih možnosti in v želji po boljšem življenju izseljujejo v gospodarsko bolj razvita območja.


   

Kakovost bivanja je pomemben dejavnik poselitve. V mestih se je, zaradi čedalje gostejše poselitve, višjih cen stanovanj, prometnih zastojev in onesnaževanja, kakovost bivanja zmanjšala do te mere, da so se nekateri prebivalci začeli preseljevati iz mesta na mestno obrobje. Proces imenujemo suburbanizacija.

 

Ali drži trditev, da je Ljubljana postala glavno mesto Slovenije zaradi geografske  lege.

Drži. Ne drži.

Blokovsko naselje na stiku s podeželskim travnikom
Blokovsko naselje in urejena zelenica
Naselje individualnih hiš

Preberi spodnji odstavek in dopolni manjkajoče besede.

Zaradi slabe prometne povezanosti z večjimi industrijskimi mesti se je iz obmejnih območij prebivalstvo odseljevalo .

Obenem se je prebivalstvo priseljevalo   v večja mesta: Ljubljano , Maribor, Velenje , Celje, Koper.

To so mesta, ki so se v preteklosti industrijsko najbolj razvijala.

<NAZAJ
>NAPREJ44/241