Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Gospodarski razvoj skozi čas

Vso preteklost je bila na območju Slovenije najpomembnejša gospodarska dejavnost kmetijstvo. Industrijo je pripeljala šele  železniška povezava Dunaj - Trst. Gre za tako imenovano južno železnico, dograjeno leta 1857. Z razvojem novih dejavnosti (industrija, trgovina, promet) in odpiranjem novih delovnih mest ter selitev prebivalstva, je izgradnja železnice pomenila tudi propad dotedanjih gospodarskih dejavnosti (furmanstvo, čolnarstvo...). Pojavijo se začetki industrije (na primer Auerspergova livarna,  Dvor pri Žužemberku).

Splavarjenje Cukrarna, tovarna sladkorja v Ljubljani Nekdanja železarna - Dvor

Oglej si slike dejavnosti iz preteklosti: splavarjenje, cukrarna, plavž (železarna) in jih skušaj povezati z naseljem, reko in pokrajino.

Splavarjenje
Sava, Drava
Plavž
Alpske pokrajine
Cukrarna
Ljubljana
Število napačnih: 0

Kakšen vpliv je imela gradnja železnice na življenje ljudi ob njej, lepo opiše naslednje besedilo:
"Po vseh vaseh, samotnih hišah in razpuščenih poslopjih je bilo naseljeno polno tujih ljudi. Pod našim kozolcem je prenočevalo 200 do 300 Hrvatov. Povsod je vrelo kot v čebelnjaku. Slišala se je govorica in pesmi v vseh mogočih jezikih. Postavljali so na važnejših mestih barake za pisarne, za merilce in za prenočišča. Pod vsakim grmom je bila že oštarija. »Razume se, da tudi domači ljudje niso držali križem rok, poprijeli so se kmalu dela in zaslužka, bodisi kot navadni dninarji, ali pa so vozili s konji kamen. Vsi kmetje s Prapretnega, Pleskega, Retij, Loga, Brnice, Hrastnika in z drugih vasi so si najeli konje ter šli na ´ajzenpan`. Vse, kar je kmet pridelal in zredil, od vola pa do jajca, je vsak trenutek dobro prodal železničarjem. Vsi rokodelci, zlasti pa kovači, kolarji, sedlarji, mesarji, krojači in čevljarji bili so z delom in naročili preobloženi. Vsako `quindicino`, vsako drugo nedeljo, izplačevali so prevzematelji delavce in voznike. Tedaj pa je nastal po vsej dolini pravi `direndaj`. Vse je pilo, pelo in vriskalo." 

Več zgodb in podrobnosti o Južni železnici poišči v svetovnem spletu.

Viadukt pri Borovnici na progi Dunaj - Trst

<NAZAJ
>NAPREJ74/241