Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

skladatelji

V štirih letih (1941–1945) je približno 50 skladateljev – partizanov – skomponiralo okoli 500 skladb, ki so bile večinoma zborovske, samospevi, nekaj vokalno-instrumentalnih in manjši del samo instrumentalnih.

Med najpomembnejše skladatelje tega obdobja lahko štejemo {Pavla Šivica;Pavel Šivic (1908 - 1995) Pedagog, pianist in skladatelj. Bil je vsestranska glasbena osebnost: pianist, skladatelj, glasbeni kritik, predavatelj, intelektualec. V času 2. svetovne vojne je bil najprej v ujetništvu, potem pa je odšel v partizane. Njegov izredno velik opus je vsestranski, od operete, opere, simfonij, koncertov, zborov, do samospevov, komornih in solističnih del.}, {Karola Pahorja;Karol Pahor (1896 - 1974) Skladatelj, violinist in pedagog. Pisal je orkerstralne, komorne in klavirske skladbe, zlasti plodovit pa je bil na področju zborovske glasbe. Leta 1941 je napisal prvo umetno partizansko pesem V boj.}, {Marjana Kozino;Marjan Kozina (1907 - 1966) Slovenski skladatelj. Leta 1943 je odšel v partizane, kjer je bil dejaven na kulturnem in glasbenem področju. Tam je napisal več samospevov in zborovskih skladb na besedila partizanskih pesnikov. V vrhunec njegovega ustvarjanja štejemo opero Ekvinokcij in orkestralno delo Simfonija - ciklus štirih simfoničnih pesnitev, iz katerega je najpogosteje izvajana Bela krajina. Kozina je tudi avtor glasbe za prvi povojni slovenski film Na svoji zemlji, napisal pa je tudi glasbo za filma Kekec in Dolina miru.}, {Janeza Kuharja;Janez Kuhar (1911 - 1997) Poznan po obširnem vokalnem opusu, ki obsega preko 500 skladb: pesmi za otroke, partizanske pesmi, zborovske skladbe in samospevi. V partizanih je bil od leta 1942 do konca vojne. Tam je bil borec, harmonikar, skladatelj, učitelj in zborovodja. Napisal je partizansko opero “Tam nekje v gozdovih”. Bil je tudi dolgoletni vodja otroškega zbora RTV Slovenija.}, {Rada Simonitija;Rado Simoniti (1914 - 1981) Leta 1943 se je pridružil NOB. V partizanih je vodil pevski zbor primorskih Slovencev, ki se je kasneje preimenoval v Moški pevski zbor Srečko Kosovel. Po vojni je deloval kot dirigent v ljubljanski Operi. Med pomembnejša dela štejemo partizansko opero “Partizanka Ana”, samospeve na besedila Karla Destovnika - Kajuha in neuradno primorsko himno Vstajenje Primorske.}, {Radovana Gobca;Radovan Gobec (1909 - 1995) Skladatelj, dirigent, pedagog. V času 2. svetovne vojne je bil aktiven borec, glasbenik: skladatelj in zborovodja. Vodil je APZ Tone Tomšič in Partizanski pevski zbor Ljubljana. Urednik revije Grlica. Med njegovimi deli so značilne operete, zbori, kantate in orkestralna dela. Eden najbolj uglednih slovenskih predstavnikov množičnih pesmi in partizanskih pesmi.}, {Maksa Pirnika;Makso Pirnik (1902 - 1993) Skladatelj, glasbeni pedagog, zborovodja, kritik. Med 2. svetovno vojno je bil v Beli krajini in na Primorskem, kjer je vodil pevske zbore, prirejal koncerte ter organiziral glasbene tečaje. Med partizanskimi pesmimi je najbolj znana njegova pesem Smrt v Brdih, ki je ponarodela. V času NOB je svoje pedagoško delo posvetil mladini na osvobojenem ozemlju.} in druge.

Oglej si notni zapis prve umetne borbene pesmi skladatelja Karola Pahorja

V boj iz leta 1941.

K rasti partizanske pesmi so poleg skladateljev pomembno prispevali tudi slovenski pesniki v partizanih; Karel Destovnik-Kajuh, Matej Bor, Oton Župančič, Ivan Minatti in drugi.

Nastalo je tudi veliko partizanskih otroških pesmi (Naša četica koraka, Mladi vojaki, V gori zeleni ...) in pesmi za mladinske zbore (V nove zarje, Pesem slovenske mladine, Pozdrav Titu, Pionirska ...).

Vprašaj svoje starše in stare starše, katerih partizanskih pesmi se spomnijo.

Glasba v filmu

O 2. svetovni vojni je posnetih tudi nekaj slovenskih filmov. Glasbo za nekatere izmed njih so napisali slovenski skladatelji, med njimi Marjan Kozina (Na svoji zemlji, Dolina miru) in Alojz Srebotnjak (Ne joči, Peter). Film Na svoji zemlji je prvi slovenski celovečerni zvočni film (1948). Nominiran je bil za nagrado zlata palma na {mednarodnem filmskem festivalu v Cannesu;Je najpomembnejši in najbolj znan filmski festival na svetu.}.

Oglej si uvodni del z glasbeno podlago skladatelja {Marjana_Kozine;Alojza_Srebotnjaka}

Katera zasedba izvaja glasbo na videoposnetku?

<NAZAJ
>NAPREJ61/115