Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

»Partizanska borbena in revolucionarna pesem je naše najdragocenejše glasbeno sporočilo iz časa NOB. Udarne melodije so še danes med najbolj priljubljenimi pesmimi, z njimi pa se prenaša tudi njihova vsebina, ki oživlja spomine na najtežjo dobo naše zgodovine, napolnjuje ljudi s ponosom zaradi doseženih zmag ter vliva vero in moč. V štirih letih NOB je nastalo na slovenskem ozemlju pod najtežjimi ustvarjalnimi pogoji okrog 120 izvirnih partizanskih pesmi, marsikatera je zaradi svoje priljubljenosti ponarodela.«

Radovan Gobec, skladatelj, dirigent, pedagog, borec

Kaj je ponarodela pesem?

Partizanska glasbena kultura ni zajela samo petja. Oblikovale so se tudi vojaške godbe, Slovensko narodno gledališče, organizirani so bili solistični pevski, klavirski in violinski koncerti in celo glasbeno-dramske predstave z orkestrom. Mnogo stvaritev s teh prireditev je predvajal tudi Radio Osvobodilna fronta.

Dopolni z besedami: vtisom, melodije, borbenost, neprespani, dogodka, skladatelj, ritmi, pesmi, snegu.

Večini partizanskih skladb je skupna močno poudarjena borbenost , koračniški ritmi , skokovite melodije ter tonalna akordika. Karol Pahor, slovenski skladatelj , je v svojih spominih zapisal, da so skladbe najpogosteje nastale »na dolgih pohodih, ko smo se prebijali iz sovražnikovih obročev, lačni, razcapani, neprespani , v soncu, v dežju in snegu , podnevi in ponoči ... Iskreno pa moram priznati, da nisem napisal domala niti ene borbene pesmi , ki ne bi nastala pod vtisom nekega močnejšega dogodka , ki se je trenutno dogajal v moji neposredni okolici.

»Partizanska pesem je umetniški fenomen, ki je nastal na našem, slovenskem ozemlju, v enotah partizanske vojske in v okupiranem zaledju. Vanjo spadajo tudi ljudska in ponarodela borbena pesem, budniška in puntarska pesem, delavska in revolucionarna pesem ter protifašistična pesem iz španske državljanske vojne.«

dr. Franc Križnar, {muzikolog;Muzikolog se ukvarja z raziskovanjem glasbe.}

<NAZAJ
>NAPREJ62/115