Umetnostna zgodovina s številnimi metodami razkriva pogosto skrito in zapleteno vsebino likovnih del. Z natančnim opazovanjem, oblikovno in vsebinsko analizo razkriva zgodbe o neznanem. S tem poskuša umestiti likovno umetnost v širši časovni okvir in razumeti njen pomen v preteklem in zdajšnjem časovnem in kulturnem okolju.
Izberi likovno delo (primer a, b ali c) in zapiši njegove osnovne podatke (avtor, letnica nastanka, nahajališče, zvrst, material in tehnika, dimenzije). Izbrano delo časovno umesti, poimenuj obdobje oziroma slog (renesansa, neoklasicizem, kubizem …). Delo oblikovno analiziraj oziroma opiši (število oseb, kompozicija, barve, svetlobni efekti). Določi motiv, poimenuj upodobljene osebe ter njihove atribute (vsebinska analiza). Celostno analizo skupaj s sliko prilepi v zvezek.
Stroka svoje dosežke predstavlja na različne načine.
Muzejski delavci in galeristi pripravljajo razstave, kritiki in drugi pisci pa pišejo članke, monografije, umetnostnozgodovinske topografije in podobno.
Vsi so umetnostni zgodovinarji, ki se tesno povezujejo tudi z drugimi strokami, kot sta arheologija in etnologija. V sodelovanju s spomeniškim varstvom (konservatorstvom in restavratorstvom) ter muzeologijo pa si prizadevajo, da bi ohranjeno umetniško dediščino obvarovali pred propadanjem in uničenjem. Poskrbijo za njeno pravilno hrambo, obnovo in obstanek za poznejše generacije.
Sončna ura, 5. stol. pr. n. št., azteška umetnost, Mehika