Stoletje revolucij
Umetnost 19. stoletja je zelo raznolika. Politične in družbene spremembe, narodna gibanja in industrializacija so samo nekateri izmed razlogov, ki so vplivali na sočasen razvoj različnih smeri oziroma gibanj v umetnosti. Pomembno vlogo pri nastanku novih smeri je imel tudi razvoj znanosti.
V okviru slikarstva 19. stoletja govorimo o gibanjih, ki se niso uveljavila sočasno po vsej Evropi. Letnice začetka in konca posamezne smeri lahko določimo le okvirno, vsako gibanje pa je vzore in pobude črpalo iz kulturno-zgodovinskih razmer, ki so vladale.
Vodilne umetnostne smeri v slikarstvu 19. stoletja so:
Konec 18. stoletja in v prvi polovici 19. stoletja so se izoblikovale nove umetniške pobude, na katere sta pomembno vplivala francoska revolucija, ki se je začela 14. julija 1789, ter vzpon Napoleona.
Napoleon je svojo oblast utrdil leta 1804. Okronal se je za cesarja in uvedel zakonik (Code Napoléon), s katerim je okrepil enakost pred zakonom. Do leta 1812 je Napoleon nadzoroval večji del zahodne Evrope, po neuspelem napadu na Rusijo, leta 1812, pa je odstopil. Njegovo cesarstvo je bilo uničeno.
Konec Napoleonove dobe je bil podlaga za narodna gibanja po vsej Evropi. Sledile so številne liberalne vstaje in evropske revolucije, povezane z narodnimi zahtevami. Družbenopolitične in kulturne spremembe so se zrcalile v spremenjeni vlogi umetnosti in novem položaju umetnika. Za slikarstvo 19. stoletja je tako značilna prevlada subjektivnosti. Drugo polovico 19. stoletja je zaznamovala tudi industrijska revolucija.
|
|
| Jacques Louis David, leto 1800, Napoleon na prelazu sv. Bernarda
|
William Turner, leto 1844, Dež, para in hitrost |