Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kateri viri hranilnih snovi so najpomembnejši?

Viri hranilnih snovi so zelo različni. V osnovi ločimo hrano rastlinskega izvora in hrano živalskega izvora. Hrana tako živalskega kot rastlinskega izvora vsebuje ogljikove hidrate, beljakovine in maščobe, le da v različnih razmerjih. Za normalno rast in razvoj telesa nujno potrebujemo tudi vitamine, minerale, vodo in vlaknine (balastne snovi).

Od kod dobijo hranilne snovi živali, glive in rastline?

Živali se prehranjujejo tako s hrano živalskega, kot tudi s hrano rastlinskega izvora. Zveri jedo pretežno hrano živalskega izvora, npr. kopitarji, med katere uvrščamo tudi krave in ovce, jedo hrano rastlinskega izvora. Veliko živali je vsejedov, torej jedo hrano živalskega in rastlinskega izvora. Tudi večina ljudi je vsejedov.

Številne glive črpajo snovi, ki so nastale pri razpadanju odmrlih živih bitij.

Rastline se močno razlikujejo od živali, saj si same izdelajo hranilne snovi, kar bomo podrobneje spoznali v poglavju o fotosintezi.

Ljudje znamo poskrbeti, da imamo skozi vse leto dovolj hrane.
Kaj pa živali? Kako zimo preživi krastača?

<NAZAJ
>NAPREJ108/250