Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Delovanje listnih rež

Listi so običajno prekriti z voskasto prevleko, ki varuje rastlino pred izsušitvijo, hkrati onemogoča prosto prehajanje plinov kot sta ogljikov dioksid in kisik. Zaradi tega izmenjava plinov poteka skozi listne reže, ki so predvsem v spodnji povrhnjici lista. Ko so listne reže odprte, lahko skoznje prehajajo plini, hkrati pa uhaja tudi voda v obliki vodnih hlapov. Zaradi tega rastlina izgubi kar precej vode, ki jo mora nadomeščati s tisto, ki jo črpajo korenine. Kadar je izhlapevanje vode iz listnih rež večje, kot srkanje vode iz tal, začne rastlina veneti in se lahko tudi posuši.

Listne reže, umetno obarvane z barvilom (svetlobni mikroskop; povečava $100$-krat) Delovanje listnih rež (svetlobni mikroskop; povečava $400$-krat)

Tudi iglice iglavcev so listi

Pri nekaterih rastlinah so listi take oblike, da ne zgledajo kot listi. Najbolj znan tak primer so iglice iglavcev, ki uspevajo predvsem v hladnih območjih, pa tudi v sušnejših območjih. Iglice so v primerjavi z listi listnatih dreves manjše in imajo manjšo površino. V danem okolju so najlažje preživele tiste rastline, ki so imele iglice. 

<NAZAJ
>NAPREJ130/250