Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

V zadnjem času se kot pomembnejši rastlinski bolezni omenjata kostanjev rak, ki ga povzroča gliva, in hrušev ožig ali ognjevka, ki ga povzroča bakterija. Kostanjev rak poškoduje predvsem pravi kostanj, puhasti hrast, graden in rdeči javor. Obolela drevesa, ki jih prepoznamo po vdrti in suhi skorji ter vejah, ki se sušijo, je treba posekati in sežgati. Hrušev ožig poškoduje predvsem hruške, pa tudi številne sorte jablan, glog in kutino. Obolela drevesa imajo na listih, cvetovih in/ali plodovih znamenja, kot bi bili ožgani, lubje potemni, postane gladko in temno.
 
Kostanjev rak                                    Hrušev ožig

Preprečevanje in zatiranje bolezni rastlin

Škropljenje rastlin s kemičnimi snovmi je eden najbolj uveljavljenih načinov preprečevanja in zatiranja bolezni. Snovi, ki zatirajo glive, imenujemo fungicidi, snovi, ki zatirajo bakterije, baktericidi, snovi, ki zatirajo žuželke, pa insekticidi.

 Škropljenje pridelka.       

Številne kemične snovi so zdravju škodljive ali nevarne (na posnetku v cisterno nalivajo herbicid za zatiranje plevela).

Boleznim rastlin se ljudje želimo izogniti tako, da odbiramo rastline, ki so odporne proti boleznim. Do težav pride, če se pojavi nova bolezen, proti kateri te rastline niso odporne.

Številnim boleznim rastlin se poskušamo izogniti tako, da v laboratorijih znanstveniki spreminjajo dedne zasnove rastline tako, da postane rastlina odporna proti boleznim. Posledice uživanja takih gensko spremenjenih rastlin so še slabo raziskane.

<NAZAJ
>NAPREJ209/250