Zrak je zmes dušika, kisika, ogljikovega dioksida in še nekaterih plinov. V zraku so tudi plini in prašni delci, ki jih v čistem zraku ni. Kadar je vsega preveč, je zrak onesnažen.
Onesnažen zrak škoduje ljudem, živalim in rastlinam. Zastruplja tla, podtalnico in razjeda kamnine.
Zrak onesnažuje predvsem dim, ki se dviguje v ozračje. Nastane lahko ob naravnih nesrečah, kot sta izbruh vulkana in požar.
Za onesnažen zrak smo največkrat odgovorni ljudje. Onesnažujejo ga vsa vozila, ki uporabljajo bencin, nafto in plin. Onesnažuje ga tudi industrija, ki za svoje delovanje uporablja fosilna goriva (nafta, premog). Termoelektrarne za kurjavo uporabljajo predvsem premog. Tudi kmetijstvo za pridobivanje in predelavo hrane uporablja energijo fosilnih goriv.
Zrak je onesnažen s trdnimi delci in plini. Veter in oblaki lahko odnesejo onesnažen zrak zelo daleč od tam, kjer je do onesnaženja prišlo.
Pri izgorevanju fosilnih goriv nastaja žveplov dioksid. Če je v zraku prevelika količina tega plina, ob padavinah pada kisli dež. Kisli dež poškoduje zelene dele v rastlin. Drevesa se začnejo sušiti.
Zastruplja tudi tla in podtalnico.
Tabela prikazuje onesnaženost zraka z žveplovim dioksidom 9. junija 2003.