Rastline, živali in ljudje dihamo kisik. Dihanje, ki poteka v celicah imenujemo celično dihanje. Kisik, ki je potreben za dihanje rastline, vstopi vanjo skozi listne reže. Tako pri človeku kot pri rastlina poteka celično dihanje. Podnevi pri rastlinah poteka tudi fotosinteza. V tem procesu rastlina izdela veliko več kisika, kot ga pa porabi za dihanje. Dihanje pri vseh živih bitjih poteka nenehno.
Dihanje je mehanski proces, pri katerem ljudje in živali zrak vdihnemo skozi usta ali nos. Zrak nato potuje naprej v žrelo in sapnik. Iz sapnika vodita dve sapnici; ena v levo, druga v desno pljučno krilo. Sapnici se v pljučih delita v vedno tanjše cevke - bronhiole, ki se na koncu razširijo v pljučne mešičke. Tu pa poteka prehod kisika iz zraka v kri. Ob reakciji v celicah nastaneta ogljikov dioksid in voda, ki potuje s krvjo nazaj v pljuča in z izdihom iz našega telesa.
Za gorenje potrebujemo gorivo, kisik in visoko temperaturo. Zaradi
kisika v zraku gorivo gori. Pri tem se sprosti energija in nastaneta
ogljikov dioksid in voda.
Gorenje je podoben proces kot dihanje.
Ogljikov dioksid, ki nastane pri gorenju in dihanju, lahko dokažemo z apnico, ki po nekem času zaradi prisotnosti le-tega, postane motna.