Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kakšna je razlika med gozdno in drevesno mejo?

Si se kdaj vprašal/a, kako so gorske rastline prilagojene na ostre življenjske pogoje?

Preživetje jim omogoča nizka rast, z dlačicami pokrita stebla in odebeljeni listi. S posebnimi organi ujamejo hitro odtekajočo vodo in z živopisnimi barvami privabljajo redke žuželke, da jih oprašijo.

Nekatere vrste so redke, zato so zavarovane. Med najbolj znanimi je planika. Zavarovani sta tudi Zoisova zvončnica in kranjski jeglič, ki ju prištevamo k endemitom. Endemiti so rastline (ali živali), ki rasejo (živijo) samo na nekateriih območjih.

Rastlinstvo alpskih pokrajin
Bukov gozd
Iglasti gozd
Travniki
Visokogorsko ruševje

Vode v Alpah

V visokogorju izvira mnogo naših pomembnih rek. V Zelencih začne svojo pot Sava Dolinka in se pri Radovljici združi s Savo Bohinjko, ki izvira kot slap Savica. Glavni alpski pritoki Save so Tržiška Bistrica in Kokra, ki izvirata v Karavankah, ter Kamniška Bistrica in Savinja, ki izvirata v Kamniško-Savinjskih Alpah. V razpoki nad dolino Trente izvira najlepša slovenska reka Soča, ki se ji pri Bovcu pridruži Koritnica.

Slap Rinka v Logarski dolini Soča

Večina alpskih rek ima snežno-dežni in dežno-snežni režim. V prvi polovici leta dobijo vodo iz talečega se snega v visokogorju, jeseni pa vodotoki narastejo zaradi dežja. Zaradi dovolj vode in padca Savo, Dravo in Sočo izkoriščamo za pridobivanje električne energije. V preteklosti so izkoriščali reke tudi za žage in mline, nekatere celo za prevoz lesa (splavarjenje). Zaradi razvoja industrije v dolinah in kotlinah in s tem onesnaževanja, reke zapuščajo alpski svet razmeroma onesnažene.  

<NAZAJ
>NAPREJ140/241