Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Lega in delitev

S pomočjo zemljevida opiši lego Obsredozemskih pokrajin.

Obsredozemske pokrajine na zemljevidu Slovenije

S pomočjo zemljevida ugotovi, katere vrste kamnin prevladujejo v Obsredozemskih pokrajinah.

Kamninska karta Slovenije

Po kamninski zgradbi se Obsredozemske pokrajine delijo na flišne in apnenčaste.

Med flišne pokrajine spadajo Goriška brda, Vipavska dolina, Koprska brda in Brkini, med apnenčaste pa Podgorski kras, Podgrajsko podolje, Čičarija in Kras. Posebna enota Obsredozemskih pokrajin je tudi Jadransko morje oziroma Tržaški zaliv.



Goriška brda

Goriška brda so gričevnata pokrajina na skrajnjem zahodnem delu Slovenije. Povprečna nadmorska višina Brd je 233 m, pri čemer se površje dviguje v smeri od juga proti severu in v najvišjih delih preseže 500 m nadmorske višine. Od kamnin prevladuje fliš, ki je za vodo neprepusten. Zato so številni potoki razrezali gričevje. Brda so od Jadranskega morja oddaljena samo 20 km, zato je v podnebju močan vpliv toplega morja. Naravne razmere so primerne za vinogradništvo in sadjarstvu (češnje, breskve...). Največje naselje v Brdih je Dobrovo.

Goriška Brda




Vipavska dolina

Vipavska dolina je v zahodnem delu Slovenije med visokima planotama Nanos in Trnovski gozd na severu in nizko planoto Kras na jugu. Dolga je približno 40 km in odprta proti zahodu. Zato je v dolini močan podnebni vpliv Jadranskega morja. Rastna doba je podaljšana in uspevajo sredozemske kulture (marelica, kaki, vinska trta, oljka...). Lega na stiku z visokimi dinarskimi planotami povzroča nastajanje burje, posebej v hladnem delu leta. Od kamnin prevladuje fliš; zato je rečna mreža gosta. Večji reki sta Vipava in Branica, v spodnjem delu doline tudi Soča.

Vipavska dolina




Koprska brda

Koprska brda so na skrajnem jugozahodnem delu Slovenije. Zaradi lege ob Jadranskem morju imajo od vseh slovenskih pokrajin najbolj izrazite sredozemske značilnosti. Od kamnin prevladuje fliš, ki so ga tamkajšnje reke razrezale v gričevje. Tam, kjer gričevje sega do obale, so nastali slikovita strma pobočja - klifi. Večje ravnice so ob rekah Rižana, Drnica in Dragonja.

Vas Koštabona v Koprskih brdih




Brkini

Med vsemi deli Obsredozemskih pokrajin so Brkini najmanj primorski in predstavljajo vezni člen s celinsko Slovenijo. Prevladuje flišna kamninska zgradba, ki povzroča, da je rečna mreža nadpovprečno gosta. Ko na stiku z apnencem brkinski potoki poniknejo.





Podgrajsko podolje

Med flišnimi Koprskimi brdi in Brkini je kraška pokrajina Podgorskega krasa, Čičarije in Podgrajskega podolja. Osrednji in najvišji del pokrajine je hribovita Čičarija s Slavnikom (1028 m). Zaradi pretežno apnenčaste kamninske zgradbe prevladuje kraško površje.

Podgrad




Kras

Kras je obsežna apneniška planota (ravnik) v jugozahodnem delu Slovenije, med Vipavsko dolino in Tržaškim zalivom.Gre za območje, ki ima med vsemi pokrajinami v Sloveniji prav posebno mesto, saj se je na njem in v njem začelo raziskovanje kraških pokrajin, ki nastajajo z raztapljanjem apnenca; s kemičnim preperevanjem oziroma korozijo. Zato ne preseneča, da je na Krasu najstarejša turistična jama na svetu, jama Vilenica (od 1633). Kljub veliki količini padavin pa zaradi prepustne kamninske zgradbe površinskih tekočih voda skoraj ni.

Kras




Tržaški zaliv

Tržaški zaliv je najbolj severni del Jadranskega morja severovzhodno od črte Savudrija – Gradež. Gre za del Sredozemskega morja, ki se zajeda najbolj severno v celinsko Evropo in je s tega vidika prometno zelo pomembno (pristanišči Koper in Trst). Zaliv je plitev, saj je njegova povprečna globina le 16,4 m, več kot ¾ zaliva je plitvejše od 20 m, povprečna slanost pa je med med 37 in 38 ‰ (kar je v primerjavi z oceani nadpovprečna slanost). Temperatura morja se v primerjavi z ostalimi morji, zaradi majhne količine vode, precej spreminja in prek leta niha med 5 °C in 28 °C. Slovenski del Tržaškega zaliva je razčlenjen in ga sestavljajo Piranski, Koprski, Strunjanski in Izolski zaliv. Skupna dolžina slovenske obale od meje z Italijo pri Lazaretu do meje s Hrvaško na Dragonji je 46,6 km (zračna razdalja 17 km). Zaradi majhne količine vode v zalivu je zelo občutljiv za onesnaževanje.

Tržaški zaliv




Fliš

Kamnina, ki je nastala v plitvem morju je fliš
Klif

Največji sklenjen del ohranjene naravne obale v celotnem tržaškem zalivu v dolžini 3,8 km je zavarovan z zakonom kot Naravni rezervat Strunjan (vključuje tudi 200 m pas morja), ki je del Krajinskega parka Strunjan in obsega večji del Strunjanskega polotoka. Zavarovan je bil leta 1990. Najznačilnejši del Naravnega rezervata Strunjan so prepadne stene (klifi), visoke do 80 metrov, zgrajene iz mehkih flišnih plasti in so najvišje na celotnem območju Jadranskega morja.



Apnenec

Apnenec z vidnimi žlebiči


Vipavska dolina
Slika_2.jpg<>Vipavska dolina Slika_44_Kras.jpg<>Kras Slika_34.jpg<>Kraški rob - meja med flišno in apnenčasto pokrajino
IMG_4046.jpg<>Goriška brda Slika_41_Dolina Dragonje.1.jpg<>Koprska brda, dolina Dragonje

Ali poznaš razloček med pomenoma besed Kras in kras?

<NAZAJ
>NAPREJ205/241