Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Oglej si površje Obsredozemskih pokrajin s pomočjo povečevalnega stekla in ugotovi, kateri je bistveni razloček med pokrajinama Kras in Vipavskimi Brdi (pokrajino med Krasom in Vipavsko dolino). Pomagaj si s šolskim atlasom.

Žumrove kotanje

Območje severnega Jadrana je bilo še pred 12 tisoči leti kopno. Po zadnji ledeni dobi se je gladina morja dvignila za 100 m in potopila ledenodobno kopno. Zato so ob kraških obalah Sredozemskega morja podmorski izviri pogosti, na morskem dnu pa je še možno zaslediti struge rek, ki so se v tedanje v morje izlivale bolj proti jugu.
 
K dviganju sladke vode iz kraških votlin pripomore tudi vdiranje težje morske vode v kraško podzemlje. Gostejša morska voda vzdolž obale izrine sladko podtalnico proti površju. Ponekod se sladka in slana voda pomešata v polslano somornico.

Pri Izoli privre podtalnica iz morskega dna na stiku neprepustnega fliša s kraško izvotljenim apnencem. K zbiranju in usmerjanju podtalnice v plasteh apnenca prispevajo poševni prelomi vzdolž nariva.

Temperature izvirov med 22 in 30 °C dokazujejo, da prihaja voda tudi iz večjih globin.

 

Lega Žumrovih kotanj

 

<NAZAJ
>NAPREJ206/241