Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Površje

Reliefni zemljevid dela Obpanonskih pokrajin.

V Obpanonskih pokrajinah sta dve prevladujoči obliki površja. Poišči ju s pomočjo povečevalnega stekla in ju vpiši v prazen prostor.

To sta ravninsko in gričevnato površje.

Obpanonske pokrajine se po reliefu delijo na obpanonske ravnine in obpanonska gričevja. K prvim spadajo Murska, Dravska in Krška ravan, k drugim pa Goričko, Lendavske gorice, Slovenske gorice, Haloze, Dravinjske gorice, Voglajnsko Sotelsko gričevje, Bizeljsko in Krško gričevje. Prevladujoča kamnina so na ravninah debeli sloji proda in peska, ki so jih odložile reke. Gričevja so večinoma iz laporja, peska in peščenjaka, ki so manj sprijete kamnine in slabo odporne na erozijo, zato so jih reke in potoki močno razrezali. Zaradi naštetega so v gričevju pogosto zemeljski plazovi na ravninah pa poplave.



Murska ravan

Murska ravnina je obmejna pokrajina, ki leži med Slovenskimi goricami, Goričkim in Lendavskimi goricami. Gre za najbolj ravno pokrajino v Sloveniji (95 % površja ima naklon manjši od 2°), ki jo je nasula reka Mura s pritoki. V kamninski zgradbi prevladujeta predvsem prod in glina.

Njiva s bučami - Pomurje




Haloze

Za Haloze je značilen razgiban relief kjer kratka slemena, strma pobočja in ozke doline, potekajo v različnih smereh. Precejšnje razlike so med nižjimi vzhodnimi gričevnatimi Halozami in višjimi zahodnimi bolj hribovitimi Halozami. Prve imenujemo tudi vinorodne Haloze, druge pa porašča večinoma gozd. V kamninski zgradbi prevladujeta lapor in glina.

Haloze




Krška ravan

Krška ravan je najjužnejši del obpanonskih pokrajin, ki leži ob rekah Krka, Sava in Sotla, na zahodu in jugu meji na Dinarske pokrajine, na severu pa na Bizeljsko in Krško gričevje. V kamninski zgradbi prevladujeta predvsem karbonatni prod in glina.

Krška kotlina




Goričko

Goričko je mejno gričevje na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije. Leži med avstrijsko in madžarsko mejo ter Mursko ravnjo. Gre za gričevnato pokrajino, ki ima med vsemi slovenskimi gričevji najmanjši povprečni naklon površja. V kamninski zgradbi prevladujeta predvsem pesek in glina.

Goričko




Slovenske gorice

Slovenske gorice so največje gričevje v Sloveniji. Ležijo med Dravo in Muro, sestavljajo jih nizka gričevja, v osrednjem delu pa dominirata široki rečni dolini ob Pesnici in Ščavnici. V kamninski zgradbi prevladujejo lapor, glina in pesek.

Slovenske gorice




Dravska ravan

Dravska ravan je več kot 50 km dolg ravninski del površja med Slovenskimi goricami, Pohorjem in Halozami. V kamninski zgradbi prevladujeta predvsem prod in glina. Zanimivo je, da v osrednjem delu pokrajine ni površinskih vodnih tokov, ker voda ponikne v prodna tla.

Dravsko polje


Zemljevid Obpanonskih pokrajin

<NAZAJ
>NAPREJ223/241