Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Reke in jezera

Rečna mreža Obpanonskih pokrajin je gosta, največje reke so Drava, Mura, Sava in Krka, večje in pomembnejše pa so še Pesnica, Ščavnica, Ledava, Dravinja in Sotla.



Drava

Skozi Maribor teče reka Drava



Mura

Mura je reka, ki v Sloveniji teče po nižinskem svetu



Krka

Krka ima kraški izvir, v spodnjem toku teče po Krški kotlini kot nižinska reka



Pesnica

Pesnica je reka, ki so jo v preteklosti s poglabljanjem in prestavljanjem struge regulirali



Ledava

Ledava teče v Prekmurju in so ji spremenili strugo ter na njej naredili umetno jezero.



Obpanonske reke


Drava in Mura imata snežni rečni režim z viškom vode v maju in juniju, ko dobita vodo iz talečega se snega v Alpah, preostale reke pa večinoma snežno-dežni ali dežno-snežni rečni režim.

Za večino rek sta značilna majhen strmec in plitva struga, ki so jo reke v preteklosti pogosto tudi prestavljale. Dokaz za to so številne opuščene rečne struge in mrtvi rečni rokavi, kjer so se naselile redke rastlinske in živalske vrste. Reke na tem območju pogosto poplavljajo. Z regulacijami in zajezitvami se je število poplav zmanjšalo, zato na nekdanjih poplavnih območjih kmetujejo; ponekod so postavili naselja, ki pa so bila ob zadnjih povodnjih poplavljena. Zaradi intenzivnega kmetijstva (umetna gnojila, škropiva, živinorejske farme, odlagališča odpadkov) se pojavlja onesnaženje  tako rek kot podtalnice. Najbolj sta ogroženi Dravska in Murska ravan.

V Obpanonskih pokrajinah so največja jezera. Vsa so umetno nastala za rečnimi zajezitvami, ki so jih potrebovali za hidroelektrarne ali vodne zadrževalnike, ki preprečujejo poplave, ali za namakanje. Taki primeri so Ptujsko in Ormoško jezero na Dravi, Gajševsko jezero na Ščavnici, Perniško jezero na Pesnici in Bukovniško jezero.
Slike si lahko ogledaš v spodnji galeriji.

Lendavsko (Kraško) jezero pri Kraščih Spodnji tok reke Drave Brod čez mejo na reki Muri
Stara struga Ščavnice Reka Ledava Poplave ob Dravi

Iz slik vidimo, da je Obpanonska pokrajina bogata z vodo.

Izberi pravilni trditvi.

<NAZAJ
>NAPREJ226/241