Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Rastlinstvo

Zaradi kmetijstva je bilo naravno rastlinstvo v Obpanonskih pokrajinah večinoma izkrčeno. Gozd pokriva le še približno 1/3 površja in se je ohranil predvsem na osojnih pobočjih gričevij, na mokrotnih območjih z visoko podtalnico ter ob nekaterih večjih rekah. Med drevesnimi vrstami prevladujejo bukev, kostanj in hrast. Posebnost je Krakovski gozd, ki je zavarovan kot pragozd (naravni rezervat). Z izboljšavo oz. melioracijami je človek spreminjal kmetijska zemljišča in močno posegel v naravno okolje. Ker so postale redke rastlinske in živalske vrste ogrožene, so nekatere dele zavarovali kot krajinske parke.

Maloracija

Melioracija je priprava manj rodovitnih delov zemljišč za kmetijsko izkoriščanje. Lahko gre za osuševanje vlažnih tal, krčenje gozdov, čiščenje zemljišč ipd.

Poraščenost bregov stare struge Ščavnice
Utrinek iz Krakovskega gozda 

V svetovnem spletu poišči vsaj tri krajinske parke v Obpanonskih pokrajinah.

V Obpanonski pokrajini so nekoč prevladovali  hrastovi   gozdovi, ki ji je človek  izkrčil   za pridobivanje obdelovalnih površin.

Danes se je  gozd   obdržal predvsem v  osojnih (senčnih) legah. 

Rastlinstvo Slovenije

Bukov gozd
Gabrov gozd
Hrastov gozd
Iglasti gozd
Primorski gozd
Travniki in polja
Ruševje

<NAZAJ
>NAPREJ225/241