Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila


Državo je vodil faraon, ki so ga častili kot boga. Njegova usoda je bila, da se bo po smrti pridružil drugim bogovom na nebu. Po pomembnosti so mu sledili še svečeniki in uradniki.

Življenje in umetnost starih Egipčanov sta bila prepletena z religijo. V arhitekturi zato prevladujeta dva osnovna tipa religioznih stavb. To so svetišča in grobnice.

 

Tloris egipčanskega
svetišča

Horovo svetišče, 237–57
pr. n. št., Edfu, Egipt

Horovo svetišče, 237–57
pr. n. št., Edfu, Egipt

Egipčanska grobna arhitektura je sledila razvoju od mastabe do skalnih grobnic.




Mastaba, okoli leta 3000
pr. n. št. Egipt

Džoserjeva stopničasta
piramida, okoli leta 2600 pr. n. št., Sakara, Egipt

Keopsova, Kefrenova in
Mikerinova piramida, sredina 3. tisočletja pr. n. št., Gize, Egipt

Čas nove države predstavlja začetek nove dobe v zgodovini starega Egipta, ko nova prestolnica postane mesto Tebe (današnji Luksor). Tam je nastala nova kraljeva nekropola na zahodnem bregu reke Nil, tako imenovana Dolina kraljev. V Dolini kraljev ni mogoče najti dveh grobnic, ki bi si bili popolnoma enaki, vse so bile bogato okrašene s poslikavami in polne grobnih pridatkov.

{POIŠČI; Na spletu poišči tri slikovne primere poslikav grobnic v Dolini kraljev in jih prilepi v zapiske.}

Pravila egipčanskega kiparstva in slikarstva se v vsej zgodovini kraljestva skoraj niso spreminjala, to je egipčanski kanon. Umetniki so poskušali v eni sami človeški podobi ujeti vse najpomembnejše značilnosti človeške figure.


Bitka pri Kadešu, 13. stol. pr. n. št., Egipt

<NAZAJ
>NAPREJ128/237