DELO S PREDMETOM

Marcel Duchamp, leto 1917, Fontana Duchamp opazovalca postavi pred navaden predmet. Sleherni navadni predmet ima eno in samo eno funkcijo. Ta ga določa. Ko pa svoje funkcije ne opravlja več, se ga za(od)vrže.

Duchamp vzame predmet, ga iztrga iz uporabnega konteksta in naredi novo delo. Pod izdelek podpiše delavca iz livarne tovrstnih izdelkov, Mutta, sam pa poimenuje postopek ready made (angl. že narejeno ali pripravljeno).

To delo je povzročilo strahotna nasprotovanja temu, da se ga razglasi za umetniškega. Z Duchampom se začenja ena ključnih smeri razmišljanja v umetnosti.

Zdaj, po končanem stoletju, je več kot očitno, da je Fontana nedvomno vplivnejše delo od Avignonskih gospodičen Picassa. Njegova revolucionarna svežina je ostala aktualna do danes.

Duchampova Fontana še danes navdihuje umetnike.

Sherrie Levine, leto 1991, Fontana (po Marcelu Duchampu)
Umetnica je naredila veliko del kot komentarje na znana dela moških avtorjev. S tem je izpostavila odsotnost žensk iz umetnosti v tem času. Sama pravi, da je pri Fontani hotela ustvariti umetnost, ki časti dvom in provocira, vendar ne daje končnih odgovorov. Njena Fontana je iz brona, tradicionalnega kiparskega materiala, ki je poliran in se sveti kot prestižni, plemeniti klasični kip.

Baptiste Debombourg, leto 2002, Fontana iz kock Polybrick
Francoski umetnik je Fontano sestavil iz otroških igralnih kock. Še več, ta kos je postavil v moško javno stranišče, ki je bil tam nekaj dni v rabi. Vsesplošno znanemu delu se je tako zgodil obratni proces od Duchampovega.