Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

MERET OPPENHEIM

Sestavi Zajtrk v krznu.


Meret Oppenheim, leto 1936, Objekt (Zajtrk v krznu), Muzej moderne umetnosti, ZDA.

V večjem delu zahodne civilizacije je bela kava simbol za zajtrk. Zajtrka ni brez bele kave. Umetnica se je tako lotila več kot vsakdanjega predmeta z več kot vsakdanjim, skoraj obrednim pomenom.

Jemo s čistih krožnikov. Pijemo iz čistih skodelic. Kaj-ne?

Predmeti, ki jih umetniki uporabljajo, so vsakdanji predmeti. Njihova izbira povsem navadnih predmetov ustvari toliko večje presenečenje. To so predmeti, ki jih civilizacijsko uporabljamo le za določeno rabo. Izstopanje iz ustaljenega reda, katerega smo vajeni, povzroča odpor. In upor. Umetniška akcija se začne prav takrat. Spremenjeni predmeti ne opravljajo več svoje vsakdanje funkcije. Opazovani skozi logiko vsakdanjega razmišljanja so predmeti, ki ostanejo brez možnosti opravljanja funkcije, zaradi katere so bili narejeni, namenjeni na odpad. Pomenijo staro kramo.

Naravo navadnih predmetov spreminjamo s teksturami, ki jim ne pripadajo.




<NAZAJ
>NAPREJ209/237