Neživi dejavniki okolja

Snovi
Energija
Živa narava
Vpliv človeka na okolje
- Obnovljivi in neobnovljivi viri energije 234
- Odpadki 242

Neživi dejavniki okolja določajo razmere v okolju in od razmer v okolju je odvisno, katere vrste živih bitij bodo v tem okolju preživele.

Eden izmed najpomembnejših dejavnikov okolja je zemeljska privlačnost. To je sila, ki povzroča, da telesa z maso privlačijo drug drugega. V vsakdanjem življenju to opazimo tako, da vsak predmet, ki ga vržemo, slej ko prej pade na tla, ker ga privlači Zemlja s svojo maso. Zaradi tega se lahko odrinemo od tal npr. pol metra (če bi bili na Luni, ki ima maso eno šestino Zemljine, in bi se odrinili z isto silo kot na Zemlji, bi skočili približno 3 metre visoko).

Svetloba prihaja na Zemljo od Sonca. Je vir energije in toplote, od česar je odvisna temperatura. Brez sončeve svetlobe bi bila Zemlja mrzel planet brez življenja. Rastline nujno potrebujejo svetlobo za svoje delovanje, vsa druga živa bitja pa so odvisna od hranilnih snovi, ki jih rastline izdelujejo.

Zračni tlak je teža zraka, s katero pritiska na površino Zemlje in se zmanjšuje z nadmorsko višino. Zaradi razlik v zračnem tlaku se pojavi gibanje zraka, ki ga imenujemo veter. Gibanje zraka se pojavi iz smeri višjega zračnega tlaka v smeri nižjega zračnega tlaka.

Ponekod temperature odločilno vplivajo na oblikovanje razmer za življenje.
Pokrajina na Antarktiki, kjer so razmere v okolju zaradi nizkih temperatur tako ostre, da preživijo le redke vrste živih bitij. Prevladujejo živalske vrste s stalno telesno temperaturo, rastlin pa skorajda ni.
V vročih puščavah so podnevi visoke temperature, ponoči pa lahko padejo tudi pod 0 ºC. Pravijo, da je noč saharska zima. Razmisli, kako so živa bitja prilagojena na življenje v puščavah.
Pokrajina v zmernotoplem pasu. Bivalne razmere so ugodne za veliko število živih bitij in tudi za človeka.

Voda vpliva na okolje na različne načine. Voda v obliki padavin spira prst in preperele kamnine ter v obliki rahlo kisle deževnice raztaplja kamnine, topne v vodi (apnenec). Voda v obliki rek oz. vodotokov v površje vreže struge v obliki sotesk, kanjonov, dolin. V svojem zgornjem toku, kjer teče po strmih pobočjih, odnaša material, v spodnjem toku, kjer teče po ravninah, ga pa odlaga. Voda v obliki valov oblikuje obale. Voda v obliki ledu oz. ledenikov oblikuje površje predvsem na območjih visokih gora, nad snežno mejo, ki je v Sloveniji na višini 2.700 m.
Padavine spirajo prst.	Reka Soča si je utrla globoko dolino (Žaga, Julijske Alpe, Slovenija).
Morje v obliki valov preoblikuje obale. Valovi butajo ob obale in odnašajo material. Ponekod oblikujejo strme obale, imenovane klifi (Seven sisters, Velika Britanija).	Voda v obliki ledenikov sega daleč pod gozdno mejo (ledenik Svartisen, Norveška).

Tudi veter pomembno vpliva na okolje, zlasti tam, kjer rastlin ni, jih je malo ali pa prevladujejo nizke rastline, npr. trave. Veter odnaša pesek in 'brusi' površje ali tvori peščene sipine.

Peščene sipine v največji puščavi na svetu – Sahari so posledica delovanja vetra.

Na Zemlji znašajo temperature med $-82 \,\rm{^\circ C}$ in $+57 \,\rm{^\circ C}$ in se močno razlikujejo od temperatur na drugih planetih: na Veneri, ki je drugi Soncu najbližji planet, znaša temperatura čez $400 \,\rm{^\circ C}$, na Neptunu, ki je od Sonca najbolj oddaljen, pa $-200 \,\rm{^\circ C}$. Najnižja temperatura v vesolju znaša $-273 \,\rm{^\circ C}$. Na površju Sonca znaša temperatura približno $6.000 \,\rm{^\circ C}$, v njegovi notranjosti pa nekaj milijonov stopinj $\rm{C}$.

Dolina smrti (Kalifornija, ZDA) velja za najbolj vroč kraj na svetu. Poleti temperature narastejo na $50 \,\rm{^\circ C}$.

Na južnem tečaju so izmerili najnižjo temperaturo $-82 \,\rm{^\circ C}$.

	Gozd	Travnik
Temperatura	nižja od temperature na travniku zaradi sence dreves	višja od temperature v gozdu
Voda/padavine	enako, a se zadržuje dlje časa zaradi sence	enako, a hitreje izhlapi zaradi močnejšega vpliva sonca
Veter (moč vetra)	moč vetra je zmanjšana zaradi visokih rastlin	moč vetra je večja kot v gozdu
Vlažnost zraka	višja kot na travniku	nižja, ker veter razpiha vlažen zrak

Neživi dejavniki okolja

Neživi dejavniki okolja v gozdu in na travniku