Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Vpliv rastlin na nastanek tal

Oglej si sliko melišča in gozda. Razmisli, kako je nastalo melišče in kako je nastal gozd na njem.

 

Iz razgrajene matične kamnine ter ostankov odmrlih živih bitij in njihovih izločkov nastanejo tla. Tla vsebujejo tudi vodo, zrak in organske snovi, ki so ostanek odmrlih živih bitij.

Od neživih dejavnikov je odvisno, ali se sploh bodo razvila tla in kakšna bodo. Npr. v zelo mrzlih območjih na severnem in južnem tečaju in v visokogorju ali v najbolj suhih predelih puščav tal ni in zato tam velika večina živih bitij ne more preživeti. Od debeline in kakovosti tal je odvisno, katere rastline bodo uspevale. V skromnih tleh uspevajo le mahovi in lišaji. Na dovolj toplih in vlažnih območjih se razvije debelejši sloj tal, ki omogoča razvoj gozda.
Rastline s svojimi koreninami tvorijo gosto mrežo oz. preplet, ki preprečuje, da bi voda, veter in led odnesli prst. Odnašanje tal imenujemo erozija. Možnost erozije močno povečamo na območjih goloseka dreves, na območjih s prekomerno pašo ali pa z gradnjo prometnih poti.
Deževje je odneslo tla, kjer je bila njiva. Kjer je gozd, dež tal ni odnašal. 

<NAZAJ
>NAPREJ227/250