Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Odnosi med organizmi

Preberi spodnji odstavek in dopolni manjkajoče besede.

V ekosistemih nenehno poteka kroženje snovi. Rastline iz vode z mineralnimi snovmi in ogljikovim dioksidom ustvarijo organske oz. hranilne snovi, zato jim pravimo proizvajalci . Rastline so vir hrane potrošnikom . Potrošniki so lahko vir hrane drugim potrošnikom. Odmrla živa bitja so hrana razkrojevalcem , ki organske snovi razkrojijo v mineralne snovi, ki so potrebne za rast in razvoj proizvajalcev, s čimer je krog kroženja snovi sklenjen.

Zgoraj opisano kroženje snovi je močno poenostavljeno. V gozdu živi na tisoče populacij živih bitij (proizvajalcev, potrošnikov in razkrojevalcev) in vsako živo bitje oz. vsaka populacija živih bitij ima svojo vlogo v ekosistemu. Živa bitja so med seboj povezana v prehranjevalni splet. Populacije v gozdu si delijo skupen prostor in tekmujejo za hranilne snovi, katerih količine so omejene. Odnosi z drugimi organizmi predstavljajo za vsak organizem oz. osebek v populaciji žive dejavnike okolja. Obstaja veliko različnih odnosov med organizmi. Seznanili se bomo le z osnovnimi. V osnovi lahko ločimo medvrstne in znotrajvrstne odnose. Podrobneje bomo spoznali medvrstne odnose, torej odnose med različnimi vrstami živih bitij.

Primeri različnih odnosov med organizmi

Znotrajvrstni odnosi so odnosi med pripadniki iste vrste. Ker je količina hrane v gozdu omejena, se je treba za prostor, na katerem je hrana, boriti.  Tak primer je npr. ptičje petje, ki ga pogosto dojemamo kot nekaj nežnega, romantičnega. Večina ptic s svojim oglašanjem označuje svoj prostor, na katerem živi in išče hrano ali pa samec osvaja samico.

<NAZAJ
>NAPREJ229/250