Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Zemlja privlači ozračje, ki nas obdaja. Posledica teže zračne plasti nad nami je zračni tlak. Zračni tlak je odvisen od:

nadmorske višine,
temperature zraka,

deleža vodnih hlapov.

Merimo ga z barometrom in izrazimo v milibarih (mbar).

Zračni tlak se med kraji razlikuje. Običajno znaša približno 1010 mbar. Zrak vedno prehaja z mesta z višjim tlakom na mesto z nižjim tlakom. Gibanje zraka imenujemo veter.

Če balon napolniš z zrakom, povišaš tlak v balonu. Ko balon izpustiš, gre zrak iz balona v okoliški zrak. 

Vetrokazi nam pokažejo hitrost vetra. Smer vetra nam pove, iz katere strani piha. Po tej smeri tudi poimenujemo veter. Hitrost vetra merimo z vetromeri in podajamo v kilometrih na uro (km/h) ali metrih na sekundo (m/s).

Kadar piha veter premočno, zaprejo cestni, zračni in vodni promet. Prometni znak na sliki opozarja, da piha veter z leve strani.

Veter človek že od nekdaj izkorišča. V preteklosti je postavljal mline na veter, danes postavljamo vetrne elektrarne, ob njem pa se lahko tudi zabavamo.

Kadar veter piha z veliko hitrostjo, je lahko tudi nevaren. Naredi velike valove, podira drevesa in hiše.

<NAZAJ
>NAPREJ142/291