Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Kako nastane veter, kako oblaki

Veter piha, ko pride do sprememb zračnega tlaka nad manjšim ali večjim območjem. Zračni tlak se spremeni predvsem zaradi temperaturnih razlik. Zrak z območja višjega tlaka prehaja na območje nižjega tlaka. Topel zrak ima manjšo gostoto od hladnega, zato se dviga.

Ob obali poleti pogosto pihlja rahel vetrič, ki te prijetno hladi. Spodnja skica prikazuje, zakaj se to zgodi. Ponoči se dogajanje obrne. Vetrovi, ki pihajo na manjšem območju, so lokalni vetrovi.

Pri nas je najbolj znan veter kraška burja. Najmočneje piha med novembrom in aprilom. Piha s severozahoda proti jugovzhodu in je najmočnejša v vipavski dolini. Tu so sunki lahko močni do 200 km/h.

Zrak nad tlemi se ogreva in dviga. S saboj nosi vodne hlape. V višini se zrak ohlaja, vodni hlapi pa se zbirajo v kapljice in kristalčke. Tako nastanejo oblaki.

Topel zrak sprejme veliko več vodnih hlapov kot hladen. Poleti je zato pogosto soparno. Ob soparnih dneh oblaki zato hitreje nastajajo in pogosteje pride do močnejših padavin, sodre ali toče.

Preglednica prikazuje največjo maso vodih hlapov, ki jo lahko sprejme 1000 litrov zraka pri določeni temperaturi.

<NAZAJ
>NAPREJ147/291