Licenca
To delo je na voljo pod pogoji slovenske licence Creative Commons 2.5:

priznanje avtorstva - nekomercialno - deljenje pod enakimi pogoji.

Celotna licenca je na voljo na spletu na naslovu http://creativecommons.org/licenses/by-nc-sa/2.5/si/. V skladu s to licenco je dovoljeno vsakemu uporabniku delo razmnoževati, distribuirati, javno priobčevati, dajati v najem in tudi predelovati, vendar samo v nekomercialne namene in ob pogoju, da navede avtorja oziroma avtorje in izdajatelja tega dela. Če uporabnik delo predela, kar pomeni, da ga spremeni, preoblikuje, prevede ali uporabi to delo v svojem delu, lahko predelavo dela ponudi na voljo le pod pogoji, ki so enaki pogojem iz te licence oziroma pod enako licenco.
Navodila

Povzetek

Zrak se nenehno giblje, kar zaznamo kot veter. Pri tleh pihajo lokalni vetrovi, višje v ozračju pa splošni vetrovi. Prenašajo toploto in vodne hlape, zato vplivajo na vreme.

A - Zrak se dviga in s seboj nosi vodne hlape.

B - Vodni hlapi v višini kondenzirajo in nastane oblak. Ko so kapljice pretežke, začnejo padati proti Zemlji kot dež, sneg, sodra, toča ... 


Oblaki so različnih vrst in oblik. V nekaterih nastajajo padavine. Na fotografiji je cumulus, ki ne prenaša padavin. Stopnjo oblačnosti lahko prikažemo s simboli, kolačniki ali besedami.

Na Zemlji nastajajo cikloni (C), ki so območja nizkega tlaka, in anticikloni (A), ki so območja visokega tlaka. Veter piha od A proti C. Med ciklonoma nastane fronta, kjer se vreme poslabša.

Vreme opazujemo. Ugotavljamo, kakšni so oblaki, kako hitro in kam se premikajo. Hitrost vetra, temperaturo zraka, zračni tlak in količino padavin pa merimo. Gibanje vetrov in oblakov opazujemo na satelitskih posnetkih.

Vremenoslovci izdelajo vremensko karto, na kateri vidimo, kakšno bo vreme v naslednjih dneh. 

 

<NAZAJ
>NAPREJ150/291